Za uspešno vrtnarjenje se je treba truditi celo leto, včasih naredite tudi kakšno napako, ki pa jo kmalu opazite. Tekoče leto ste zato nekoliko prikrajšani za pridelek, vendar se na napakah vsi učimo in dopolnjujemo. V praksi se ravnajte po zakonitostih, ki veljajo v vašem lokalnem okolju, v razmišljanju pa si pomagajte tudi s preprostimi navodili, ki so zapisana v nadaljevanju.
1. Izbirajte med lokalno prilagojenimi sortami
Vse sorte zelenjave ne uspevajo enako dobro v določenem področju. Tisti, ki zaupate svojemu vrtnarju oz. prodajalcu povprašajte katera sorta v vašem področju najbolje uspeva in kako ravnati z njo. Po pogovoru boste kmalu ugotovili, da vse le ne uspeva povsod.
V preteklosti so kmetje in ljubitelji vrtnarjenja za seme vedno pustili najboljše in njihovim potrebam najbolj prilagojene rastline. Tako so vzgojili rastline, ki so prilagojene na naše podnebje in lažje prenašajo naše okolje. Običajno imajo te rastline manj težav z boleznimi, kakor tiste, ki so k nam prinesene od drugod.
2. Upoštevajte osnovne zakonitosti
Vrtnine ne sejte pregosto saj bo pridelek slabši, najbolje je upoštevati navodila na hrbtni strani vrečice. Setev je cenovno ugodna in preprosta, zato je vsekakor dobro sejati. Setev na prosto bo uspešna, če boste poskrbeli za dobro pripravljeno zemljo, upoštevali priporočene medvrstne razdalje, kolobar, razdalje v vrsti, globino setve, ter temperaturo setve.
3. Pred sajenjem ali setvijo ustrezno pripravite tla
Strojna obdelava tal je smiselna takrat, ko na njivi ne rastejo koreninski pleveli. Z frezanjem le-te še bolj namnožimo.
Če tal niste pognojili že jeseni, je to potrebno storiti kakšen teden pred setvijo ali sajenjem. Ker je domačega komposta običajno premalo si priskrbite tudi organska gnojila, ki jih kupite v trgovinah. Izbirajte med pravimi organskimi gnojili, ki nimajo dodanih mineralnih gnojil.
Bodite pozorni tudi na osnovno surovino, ki je prisotna v organskem gnojilu. Prednost dajte pravim organskim gnojilom rastlinskega in živalskega izvora. V večini organskih gnojil primanjkuje kalija, tega lahko dodate z lesnim pepelom, gabezovo prevrelko ali gnojili, ki vsebujejo kalij.
4. Za uspešno vrtnarjenje sadite in sejte ob pravem času
Ljubiteljski vrtnarji običajno z deli prehitevate, zato so spomladanske in poletne setve pogosto neuspešne. Tipični primer je prezgodnja spomladanska setev korenja. Sveže seme korenja v osrednji Sloveniji uspešno kali pri temperaturi tal okrog 8°C (sredina aprila).
Z zgodnjimi setvami nič ne dosežete, če hočete zgodnejši pridelek raje sejte zgodnje sorte korenja, ki so vsaj en mesec »hitrejše« od drugih sort. Podobne zakonitosti veljajo tudi za krompir.
5. Zalivajte razsodno
Pazite, da se zemlja ne presuši, vendar jo tudi ne zalivajte preveč. Zalivajte nekoliko bolj globoko in dajte zemlji čas, da se osuši. Pri zalivanju je dobro, če zemljo zalijete vsaj četrt metra globoko. Paradižnik in kumare v času cvetenja zalivajte minimalno, obilneje pa v času začetka dozorevanja.
Največjo preskrbo z vodo med vsemi vrtninami zagotovo zahtevata paprika in kumare. Če je mogoče si na vrtu uredite kapljični način namakanja z avtomatskim namakanjem, ki bo zalival namesto vas. Ta način namakanja je še posebno priporočljiv pri paradižniku papriki, kumarah in jajčevcu.
6. Dognojujte pravilno
V praksi veliko uporabljate tudi koprivno prevrelko, ki je najbolj primerna za kapusnice in solatnice. Dobra kombinacija je tudi mešanica že pripravljene prevrelke gabeza in koprive. Uporabna je tudi kompostna brozga. Pri vseh domačih gnojilih pazite, da rastlin ne predozirate. V trgovinah lahko kupite tudi različna organska gnojila, ki so primerna za dognojevanje.
7. Uporabljajte zastirko
Tla prekrijte s 5-8 cm slojem organske zastirke, ki bo ugodno vplivala na tla, manj bo tudi plevela. Ker zastirka počasi razpada je dobro, da jo obnavljate. Korenine rastlin veliko bolje uspevajo v hladnejših zastrtih tleh, ki so tudi bolj živa in aktivna.
Zastirka iz slame
V takem okolju je zadrževanje vlage mnogo boljše, saj se voda v njih dolgo obdrži. Tla se tudi ne sesedajo in zbijajo, rast plevela počasnejša oz. onemogočena, s tem pa vam je prihranjenega kar nekaj ročnega dela.
8. Odpravite plevele
Redna pletev v zelenjavnem vrtu
Enoletni, semenski pleveli so na vrtu največja nadloga, zato jih odstranite še preden naredijo seme. Običajno okopavanje je veliko lažje, če setev opravite v vrstah. Največje orodje v boju z enoletnimi pleveli v zelenjavnem vrtu so poleg okopavanja različne zastirke.
Težave s pretirano zapleveljenostjo so pogostejše, če za gnojenje uporabite nekakovosten gnoj ali kompost. Trajni pleveli (slak, osat, kislico, regačica) večinoma ne marajo košnje in rednega trganja nadzemnih delov. Te plevele ne poizkusite puliti s koreninami oz. izkopavati saj jih tako le razmnožujete.
9. Spravilo pridelka naj bo pravočasno
Nekatere vrtnine (stročji fižol, bučke, kumare) ne nastavijo novih plodov, če jih pravočasno ne spravite. Zato jih pobirajte nekoliko bolj pogosto, če jih ne morete porabiti sami jih konzervirajte (vlaganje) ali delite s prijatelji in sosedi.
10. Nadzorujte bolezni in škodljivce
´Hotel za koristne žuželke´
Vrtnine so občutljive na številne bolezni in škodljivce. V vrtu boste veliko storil, če vrt načrtujete z mešanimi posevki. Por se med listjem korenja ali pastinaka skrije pred jesenskim napadom porove zavrtalke. Če hren posadimo v lonec in ga umestimo med krompir bo manj težav s koloradskim hroščem.
Več o rastlinskih boleznih preberite v članku.
Če poleg kumar, bučk, lubenic posadite baziliko bodo vrtnine bolj odporne na pepelasto plesen. Meta se v posodi ne razrašča, hkrati pa smrdi mravljam in bolhačem.
© Zeleni svet
Kakšne stvari damo v hotel za koristne žuželke. Ali se po luknjah v odrezanih steblih naselijo tudi ČMRLJI ? jaz se trudim že leta naseliti čmrlje v bližino najinega vrta. Ta pokončna ideja, ki je na sliki ni sploh slaba.
lep pozdrav.
V insektnik, lahko zložite naluknjane opeke, storže, votle palice (bambus)…