Češnja

Svežega sadja na vrtu v obdobju bere češenj praktično ni, zato naj bo češnja poleg jablane in slive ena od trojice sadnih vrst zastopana v vsakem vrtu.

Češnje lahko tudi zamrznemo, skuhamo kompot, spečemo štrudelj in morda nekoliko pozabljamo, da lahko iz češnjevih pecljev pripravimo učinkovit odvajalni čaj. Paziti pa moramo, da peclje naberemo iz dreves katerih nismo škropili.

Opraševanje češenj

češnja v cvetu

Češnje so v večini samoneoplodne, zato moramo saditi skupaj točno določene sorte. V vrtu posadimo najmanj dve kompatibilni sorti. Cveteti morajo istočasno, da se bodo medsebojno oprašile in dale zadovoljiv pridelek. Nekaj sort je samooplodnih, kar pomeni, da ne rabijo opraševalne sosede. Omenjene sorte so: Stella, Lapins, Sunburst, New star idr. Te samooplodne sorte veljajo tudi kot univerzalni opraševalci za sorte, ki cvetijo istočasno.

Rodni les češnje

Češnja tvori rodne brste na rodnih šibah in brstikah, ter na kratkem rodnem lesu – majskih kiticah in rozetah.

  

Rez češnje

Veje odvajamo in spodrezujemo na položne, navzven rastoče poganjke. Krošnjo razredčimo tako, da izrežemo pri osnovi navpične poganjke. Zaradi pregoste in posledično premalo osvetljene krošnje se v notranjosti veje sušijo. Obrezujemo spomladi v času brstenja.

KLIKNITE TUKAJ, vpišite vašo e-pošto in prejemali boste podobne brezplačne nasvete. Če vam je nasvet všeč nas priporočite tudi prijateljem.

Podlage za cepljenje češenj

Češnjo poznamo kot večje drevo, posebno tiste iz preteklega obdobja. Prerasle so celo hišo in tudi obiranje je bilo težavno. V današnjem času so sorte češenj cepljene na šibko rastoče vegetativne podlage, ki jih pustimo rasti bistveno nižje. Poznamo tudi sorte bolj kompaktne rasti in ozke stebričaste sorte primerne za manjše vrtove.

Gisela 5 je šibka podlaga, drevo lahko zarodi že drugo leto po sajenju. Drevo pustimo rasti do 3 m, drevesa sadimo 1,5 m do 2 m narazen. Oporo (količek) se priporoča celotno življensko obdobje. Drevesa lahko zarodijo že drugo do tretje leto.

Colt je podlaga srednje bujne rasti, kjer drevo pustimo rasti do višine 4 – 5m, drevesa sadimo 3,5 do 4 m narazen. Oporo (količek) rabi le prvi dve leti.

Sejanec češnje je podlaga močne rasti, drevo zraste nad 5 m, drevesa sadimo 4 do 6m narazen. Drevesa na tej podlagi so primerna za večje površine in travniške nasade.

Gojitvene oblike češnje

češnja, gojitvena oblika piramida

Češnje vzgajamo v obliki piramidne krošnje, vretena in palmete.

Gnojenje češenj

Češnje gnojimo založno ob sajenju z (NPK) in organskimi gnojili. Kasneje kombinirana (NPK) gnojila dodamo po potrebi na vsake 3 do 4 leta. Z dušičnimi gnojili gnojimo spomladi v treh obrokih, pred cvetenjem, po cvetenju in zadnji obrok v začetku junija.

Češnja je zahtevna glede podnebja in tal

V kolikor je les dobro dozorel, češnja zdrži zimski mraz tudi do – 25 ºC pod lediščem. Nevarne so nizke temperature v fenofazi napenjanja brstov, ko brsti pozebejo pri – 4 do 6 °C. V času cvetenja je usodna temperatura že pod – 1 ºC.

Slabo prenašajo težko in neprepustno zemljo in v njej hitro propadejo. Prav tako se lahko pojavi odpadanje plodov v prekislih tleh. V času debeljenja plodičev le ti pordečijo in odpadejo. Reakcijo tal (pH) dvignemo z apnenjem.

V času zorenja plodovi radi pokajo, v kolikor je takrat preveč padavin. Kožica češenj vsrkava vodo in zaradi neelastičnosti kožica poči. Določene sorte češenj so bolj odporne na pokanje, druge manj. Izbiramo sorte odpornejše na pokanje.

Bolezni in škodljivci češnje

Nevarna glivična bolezen je cvetna monilija, kjer je edini ukrep škropljenje v cvet z priporočenimi fungicidi.

Listna pegavost se pojavlja v deževnih poletjih. Listje odpade in les slabo dozori. Izbiramo sorte odporne na listno pegavost.

  

Podobna nevšečnost je tudi listna luknjičavost. Listje tudi pri tej bolezni predčasno odpade kar privede do oslabljene rasti drevesa, slabše rodnosti in slabo dozorelega lesa.

Črna češnjeva uš

Črna češnjeva uš

Nnujno je pravočasno zatiranje črne češnjeve uši. Uši se naselijo na spodnjem delu lista in ga zavijejo. Zatiranje uši v zvitem listu je bistveno težje, zato je potrebno po olistanju drevja redno pregledovati morebiten pojav listnih uši. Uši zavirajo rast mladih dreves in deformirajo poganjke. Proti ušem škropimo v predpomladanskem času z oljnimi pripravki.

Škodo v plodovih opravi češnjeva muha, po domače temu rečemo, da je češnja črviva. Muha odlaga jajčeca na zoreče češnje in iz njih se razvijejo ličinke, katere objedajo meso okoli koščice.

Tej nevšečnosti se lahko izognemo z sajenjem zgodnjih sort češenj, katere zorijo do 4. češnjevega tedna. Pozne sorte lahko nekoliko očuvamo z rumenimi lepljivimi ploščami, ki jih razobesimo na drevo preden začnejo češnje spreminjati barvo v rumeno. Napadene plodove lahko po obiranju tudi potopimo v vedro vode in črvički bodo izplavali iz plodov.

Plodove zaščitimo z mrežo proti ptičem.

Plodove zaščitimo z mrežo proti ptičem.

Češnje radi pozobajo tudi ptiči. Krošnje lahko prekrijemo z gosto mrežo, v kolikor imamo zaradi ptic veliko škodo. Vrabci zelo radi kljuvajo cvetne brste v času napenjanja in včasih povzročijo veliko škodo.

Obiranje in shranjevanje češenj

Po času zorenja češnje ne razvrščamo po datumih, temveč po češnjevih tednih. Sorte češenj zorijo v obdobju šestih češnjevih tednov. Zelo zgodnje zorijo v prvem tednu, zgodnje v drugem tednu, srednje zgodnje v tretjem tednu, srednje pozne v četrtem tednu, pozne v petem tednu in zelo pozne v šestem češnjevem tednu.

Zgodnejše sorte so večinoma mehkejše in sočne, medtem ko so hrustavke poznejše po času zorenja.

obiranje češenj s pecljem

Češnje vedno obiramo s pecljem, da jim podaljšamo čas skladiščenja.

Češnje za svežo porabo obiramo ročno, skupaj s pecljem. V hladilniku se obdržijo le krajši čas, v kolikor jih takoj po obiranju shranimo na hladno.

natisni članek

© Zeleni svet

Deli objavo z drugimi ♥


 

Uspešno ste se prijavili na brezplačne nasvete!

Poslali smo vam potrditveni email in brezplačno darilo. Vkolikor emaila niste prejeli, poglejte med vsiljeno pošto oz. znotraj gmaila preverite zavihek Promocije.

Obiščite nas tudi na socialnih omrežjih, kjer lahko         prav tako spremljate naše poučne vsebine

 

Naročite se na nove objave, brezplačno!

 


Napačen email naslov.


 


2 komentarjev na “Češnja

  1. Ave Roskar

    Moj vnuk živi v Šiški v bloku. Med stavbami je soliden kos zelenice, zasajen z že starejšimi drevesi. Tam ni nobenega sadnega drevesa. Ker so češnje v trgovini vedno drage in postane, sem prišla na idejo, da bi posadila češnjo za mularijo iz soseske. Katero sorto mi priporočate, da bo zdrava in ne preveč občutljiva na vreme? Eno ali dve? Kdaj je najboljši čas za sajenje?
    Za nasvet se vam lepo zahvaljujem.
    Ave Roškar

    Odgovori
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni!

      Omislite si katero od samooplodnih češenj na srednje bujni podlagi Colt. Rodnost lahko pričakujete v četrtem do petem letu drevo na podlagi Colt pa ne bo rabilo opore celo življenje in bo razvilo še lepo krošnjo.

      Odgovori

Pusti komentar

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *