Feijoa ali aka

Izvor in razširjenost feijoe

Feijojo so v Evropo prinesli iz Južne Amerike. Samoniklo uspeva v Braziliji, Urugvaju Paragvaju in Argentini. Uspeva v senčnatih območjih subtropskih in tropskih gozdov. Danes jo gojijo v plantažnih nasadih Kalifornije, Nove Zelandije in Avstralije. Razširjena je tudi ob obalah Sredozemlja in Črnega morja.

Kot zelo dekorativno rastlino jo srečamo tudi v našem obalnem pasu in obalah Jadranskega morja. Zaradi toplotne zahtevnosti se na celini ni razširila, čeprav rastlina krajši čas zdrži tudi temperature pod lediščem.

Hranilna vrednost plodov feijoe

Večji del ploda vsebuje vodo in v njej raztopljene vitamine, minerale, sladkorje in kisline. Bogata je z kalijem, natrijem, kalcijem magnezijem in fosforjem. Njena posebnost je, da vsebuje nekaj več joda, kar ugodno vpliva na delovanje žleze ščitnice in preprečuje golšavost.  Vsebuje vitamin A in C.

pridelek-feijoe

Feijoa ni samooplodna

Feijoa cveti maja in junija. Cvetovi so zelo dekorativni. Vrsta je avtosterilna, zato je potrebno gojiti vsaj dve različni sorti, zaradi navzkrižne oprašitve. Feijojo oprašujejo čebele.

feijoa-cvet

Kako režemo feijojo?

Feijoa rodi na lanskoletnem ali večletnem lesu, zato je rez omejena le na najnujnejše izrezovanje. Izrezujemo pregoste poganjke, poškodovane in izrojene veje. Predolge mlade poganjke prikrajšamo, da se lepše obrastejo. Izrezujemo pa divjake ali vodne poganjke.

Razmnoževanje feijoe

Razmnoževanje feijoe prepustimo drevesničarjem, saj je potrebno strokovno znanje. Za gojenje v domačih razmerah raje posežemo po sadikah, ki jih kupimo na sejmih v Italiji in drugod. Pazimo le, da izbiramo sortno označene sadike, ker sta za doseganje pridelka potrebni najmanj dve različni sorti.
Lahko jo razmnožimo tudi iz vrhnjih potaknjencev v mesecu marcu ali avgustu. Kopulirane sadike pa uspejo le v zavarovanem prostoru, pod ustreznimi pogoji.

KLIKNITE TUKAJ, vpišite vašo e-pošto in prejemali boste podobne brezplačne nasvete. Če vam je nasvet všeč nas priporočite tudi prijateljem.

Gojitvene oblike feijoe

Feijoa oblikuje naravno krošnjo. Gojimo jo v grmasti ali večdebelni drevesasti obliki. Pri nas zraste do velikosti 3 do 4 metre. Če jo gojimo kot posodovko, jo pustimo grmaste rasti.

drevo-feijoe

Gnojenje feijoe in izbor ustrezne prsti

Feijoa je prilagodljiva glede zemlje. Ne prenaša visoke vsebnosti kalcija in pretirane vsebnosti humusa. Izbiramo navadno vrtno zemljo z nekaj več ilovice. Tudi peščenih delcev naj bo manj. Ob sajenju lahko vmešamo tudi domač kompost z dodatkom sadjarskega gnojila.

Paziti je potrebno tudi na prekomerno gnojena tla. Uporabimo tekoča gnojila za sadje ali posebna sadjarska organsko-mineralna gnojila v razmerju NPK 7-12-24. Če uporabimo tekoča gnojila, upoštevamo 1% koncentracijo, kar znaša 10 ml gnojila/10 L vode. Pri uporabi organsko-mineralnih gnojil uporabimo priporočen odmerek v spomladanskem času od marca do maja.

Pazimo, da jo v loncih tudi redno zalivamo. Če gojimo citruse, na enak način ravnamo tudi z feijojo. Izbiramo le sortno označene sadike gojene v loncih.

Na celini jo gojimo kot posodovko

Na celinskem območju jo gojimo v posodah ali čebrih. Od začetka jo presajamo vsako četrto do peto leto. Presajamo šele takrat, ko so korenine prerasle grudo v loncu.

V zimskem mirovanju jo shranjujemo v neogrevanem prostoru (rastlinjak, zastekljen balkon ali zimski vrt). Kot posodovka zarodi četrto do peto leto. Pazimo le, da tudi kot posodovko gojimo dve različni sorti.

Klimatske in talne zahteve feijoe

Feijoa je subtropska vrsta. Rastlina prenese tudi temperature pod lediščem. Plodovi se v tem primeru slabše razvijejo in ne dozorijo. Na prostem bo uspevala le v tistih območjih, kjer se temperature ne spustijo pod ledišče. Glede tal je prilagodljiva vrsta, pazimo le na prekomeren vnos organske snovi (šotni substrati, kompost, gozdni humus).

Ustreza ji sončna lega, le v času hude pripeke je potrebno senčenje in redno zalivanje.

Bolezni in škodljivci feijoe

Feijoa je razmeroma zdrava rastlina. Plodove lahko okuži siva plesen, ponekod so tudi težave s sadno muho. Plodovi v skladišču ne gnijejo.

Obiranje in skladiščenje

Feijoa lahko zarodi že tretje do četrto leto. Prva leta pričakujemo slabši pridelek. Kasneje po osmem letu pa lahko posamezna drevesa (sorte) obrodijo tudi do 15 kilogramov plodov na drevo. Sorte se med seboj lahko zelo razlikujejo po rodnosti na drevo.

Zori postopoma konec oktobra in sredina novembra, zato tudi obiramo postopoma. Ko so plodovi povsem zreli jih zlahka odtrgamo, sicer sami odpadejo. V primeru napovedane zmrzali jih predčasno oberemo in zložimo v zabojček, kjer se mehčajo in dozorevajo.

Barva ploda ob zrelosti preide v zelenorumeno. Če je plodov na drevesu preveč, je potrebno redčenje, ko so debeline oreha.

pridelek-feijoe2

Izbiramo le preizkušene sorte feijoe, te so: Triumph, Besson, Andre in Coolidge.

Uživamo večinoma sveže plodove, katere olupimo. Lahko jo predelamo v marmelade in džeme. V hladilniku jo lahko ohranimo do tri tedne, v primerni kleti pa le nekaj dni.

KLIKNITE TUKAJ, vpišite vašo e-pošto in prejemali boste podobne brezplačne nasvete. Če vam je nasvet všeč nas priporočite tudi prijateljem.

natisni članek

© Zeleni svet

Deli objavo z drugimi ♥


 

Uspešno ste se prijavili na brezplačne nasvete!

Poslali smo vam potrditveni email in brezplačno darilo. Vkolikor emaila niste prejeli, poglejte med vsiljeno pošto oz. znotraj gmaila preverite zavihek Promocije.

Obiščite nas tudi na socialnih omrežjih, kjer lahko         prav tako spremljate naše poučne vsebine

 

Naročite se na nove objave, brezplačno!

 


Napačen email naslov.


 


5 komentarjev na “Feijoa ali aka

  1. Marija

    Imam feijojo na vrtu v loncu. lani je cvetela, obrodila ni. mogoče bo letos več sreče. Hvala za nasvet, lep pozdrav

    Odgovori
  2. Ines

    Imam feijojo stara je že več kot trideset let. Dolgo časa smo jo imeli vloncu pa ni preveč dobro uspevala. Od kar smo jo presadili vzemljo na vrtu v zavetje odlično uspeva,je kar velika in mogočna. Z obrezovanjem jo držim bolj nizko sicer bi zrasla do strehe hiše.Zadnjih nekaj let zelo dobro obrodi 30kg in več . Letos je zelo zgodnja, prvih 15kg je že popadalo v mrežo, sedaj so varno shranjeni v kišticah in čakajo na predelavo.Živimo v Solkanu

    Odgovori
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni, tam kjer je vpliv milejšega podnebja lahko na določenih mikroklimatskih legah preživijo tudi občutlive rastline. Res ja, da se v posodah večje drevnine mučijo in ne uspevajo enako kot na vrtu.

      Odgovori

Pusti komentar

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *