Brstični ohrovt vsebuje približno trikrat več vitamina C kot pomaranče, antioksidante in druge za naše telo koristne sestavine. Tako na naraven način krepimo telo, skrbimo za presnovo, razstrupljamo kri in varujemo pred rakom. Ob prekomernem uživanju se močno »poživijo« tudi prebavila.
Vzgoja sadik brstičnega ohrovta
Setev brstičnega ohrovta za sadike s koreninsko grudo lahko opravimo že meseca marca, aprila in vse do sredine junija. Sadike vzgojimo s pomočjo setvenih plošč, ki jih napolnimo s substratom za setev in pikiranje, tako si zagotovimo primerno sadiko za presajanje.
Ko ima brstični ohrovt razvitih od štiri do šest pravih listov in dobro razvito koreninsko grudo, ga presajamo na vrt.
Brstični ohrovt, čas setve, sajenje in razdalja sajenja
Na prosto ga sejemo od aprila do sredine junija. Brstični ohrovt je najbolje sejati in presajati v mesecu juniju, na Primorskem pa še kasneje. Tudi prezimne sorte presajamo do sredine julija. Ob prehitrem sajenju spomladi se jeseni zgodi, da se glavice razcvetijo.
Brstični ohrovt zraste v veliko rastlino, zato rabi veliko prostora. Razdalja med posameznimi rastlinami naj bo nekoliko večja kot glavnatem ohrovtu. Običajno je dovolj, če ga sadimo na razdaljo 50 cm v vrsti in med vrstami. Razdalja sajenja je lahko tudi nekoliko večja.
Dobri in slabi sosedje brstičnega ohrovta
Če brstični ohrovt sadimo dovolj narazen lahko prazen vmesni prostor izkoristimo za setev stročnic (grah, bob, čičerika, leča, stročji fižol). Vmesni prostor lahko uporabimo tudi za setev špinače, blitve, sadimo ga lahko tudi ob krompir ali v kombinaciji z zeleno. Primerne predhodne vrtnine so por, špinača, solata in korenček.
Slabi sosedje brstičnemu ohrovtu so čebula, paradižnik in jagode.
Brstični ohrovt ne sadimo tudi na gredico kjer so predhodno uspevale druge kapusnice, paradižnik, krompir, buče.
Na gredici kjer smo gojili brstični ohrovt spomladi sadimo plodovke in toplotno zahtevne vrtnine.
Gnojenje in dognojevanje brstičnega ohrovta
Brstični ohrovt potrebuje veliko hranil, najbolj je zahteven za dušik in kalij, nekoliko manj za fosfor. Pred presajanjem ga pognojimo s hlevskim gnojem v količini do 60 kg/10 m2, uporabimo lahko tudi domač kompost (4 l/m2) ali sodobna organska gnojila. Takrat dodamo tudi polovični odmerek kalija, saj ga organskim gnojilom praviloma primanjkuje.
Brstični ohrovt z dušičnimi gnojili dognojujemo v času intenzivne rasti in pred začetkom oblikovanja brstov. Ne pozabimo, da so vir dušika tudi stročnice in različne organske zastirke.
Za dognojevanje s kalijem v jesenskem času uporabimo kalijev nitrat ali kalijev sulfat. Veliko dušika vsebuje tudi koprivna prevrelka, veliko kalija pa gabezova prevrelka. Če brstični ohrovt ne nastavlja brstov v tleh verjetno primanjkuje bora.
Odstranjevanje listov in vrha pri brstičnem ohrovtu
Če želimo pospešen razvoj brstov pri brstičnem ohrovtu, da dozorijo naenkrat lahko vrhove odščipnemo. To naredimo takrat, ko so spodnji brsti, glavice veliki kot grah.
V domačem vrtu odstranjevanje listov in vrhov opustimo, saj je pridelek vseeno zagotovljen. Vsekakor nikakor ne odstranjujemo listov, saj listi na vrhu brstičnega ohrovta varujejo brste pred poškodbami zaradi mraza.
Škodljivci brstičnega ohrovta
Za preganjanje škodljivcev ob brstični ohrovt sadimo ali sejemo kapucinke, kamilico, poprovo meto, žajbelj in koper. Mlade rastline varujemo pred bolhači, nadležne so lahko tudi gosenice metuljev. Zasledimo tudi kapusovo muho, kapusovega belina, polže in uši.
Bolezni in brstični ohrovt
Na brstičnem ohrovtu opazimo predvsem plesen kapusnic, golšavost in črnobo kapusnic.
Zalivanje in spravilo brstičnega ohrovta
Brstični ohrovt potrebuje stalno oskrbo z vodo v obdobju po sajenju. Večji pridelek dobimo, če najprej oberemo spodnje brste, zgornje pa pustimo, da se še naprej razvijajo na rastlini, saj se pri večini sort najprej razvijejo spodnji brsti.
Brstični ohrovt in shranjevanje
Brstični ohrovt za krajši čas skladiščimo v hladilniku, trgamo ga sproti, da ga ne uniči mraz ga na vrtu praviloma pospravimo do konca januarja.
© Zeleni svet
Brstičko je meni naj, naj zelenjava! Vsak dan bi ga lahko jedel, pa mi ga nobena Micka noče narediti. Grdobe ene, ane!? 😉
a ti nimas dveh rok?
Kaj pa zeleni listi, ali so za kaj uporabni? Jih lahko uporabim npr. v zelenjavni juhi ali so neužitni?
Pozdravljeni ga. Renata, listi imajo svojo funkcijo pri brstičnem ohrovtu. Če jih odstranimo, jih največkrat prekuhamo in uporabimo kot prilogo različnim jedem.