Gojenje citrusov v posodah

Osvetlitev

Citrusi so rastline sonca, kar pomeni, da za nemoten razvoj cvetnih brstov in kasneje plodov potrebujejo najmanj 5-6 ur sončne osvetlitve dnevno. Posodovke in lončnice v času vegetacije prenesemo v zunanji prostor vrta, balkona ali terase v mesecu aprilu, oz.,ko so povprečne temperature 10°c in več. Izberemo južno ali jugozahodno lego.

Podobne potrebe po osvetlitvi moramo zagotoviti tudi v zimišču, kjer jih prezimimo. Na svoj račun bodo prišli tisti gojitelji, ki imajo zimski vrt, zasteklen balkon, svetel neogrevan hodnik, zastekljen atrij, ali pa rastlinjak. Pogosta napaka se dogodi, ko gojitelj na prezimovanje prenese svoj citrus v pretemen prostor, kot je garaža ali veža, kjer je premalo svetlobe.

Problem pretemnih prostorov rešujemo z dodatnim osvetljevanjem. V ta namen uporabimo žarnice za podaljšanje dneva. Posledično, zaradi premalo svetlobe rastlina odvrže liste in plodove. Takšna rastlina se sicer spomladi obraste, vendar slabi v razvoju in lahko denimo pri mandarinovcih povzroči izmenično rodnost. V stanovanjih ali poslovnih prostorih lončnice, kot je kumkvat ali kalamondin postavimo tik pred okno, da posebno v zimskem času, ko je krajši dan rastlina dobi zadostno mero osvetlitve.

KLIKNITE TUKAJ, vpišite vašo e-pošto in prejemali boste brezplačne vrtnarske novice. Če so vam nasveti všeč, nas priporočite še prijateljem.

Temperatura

Citrusi imajo zelo specifične potrebe po temperaturi v času mirovanja. V slovenskem primorju uspevajo na prostem v najbolj zavetnih legah, kjer so zavarovani pred burjo. Najpogosteje srečamo mandarinovec in kumkvat, ki sta med citrusi tudi med najodpornejšimi na nizke temperature. V kontinentalnem podnebju Slovenije vse citruse gojimo kot posodovke, saj so zimske temperature prenizke za gojenje na prostem.

Citrusi nam bodo hvaležni, če jih vzimujemo v neogrevanem prostoru pri temperaturi 10 -15 °c. Ko jih jeseni prenesemo na vzimovanje je pomembno, da ne prihaja do prevelikih temperaturnih razlik med zunanjim in notranjim prostorom. Prevelike temperaturne razlike lahko podobno kot pri osvetlitvenih razlikah povzročijo odpadanje listov, kar dodatno oslabi nadaljni razvoj rastline, ki se sicer spomladi ponovno olista.

Zalivanje in zračna vlaga

Pravilno zalivamo citruse v posodah tako, da omogočimo med dvemi zalivanji, da se substrat (zemlja) nekoliko osuši. To določimo s prstnim poskusom zgornje 3 cm plasti zemlje, pri manjših lončnicah pa rastlino lahko rahlo privzdignemo, da se prepričamo glede vlažnosti substrata. Večje posodovke zalivamo redkeje kot manjše lončnice. Nikoli jih ne puščajmo konstantno vlažne, saj se kaj hitro posebej v zimskem mirovanju pojavi koreninska gniloba ali gniloba koreninskega vratu.

Nekateri substrati imajo boljšo, drugi slabšo sposobnost zadrževanja vlage, kar je tudi lastnost kako pogosto jih moramo zalivati. Tudi zunanja temperatura in temperatura zimišča ali notranjega prostora vpliva na količino vode in na pogostost zalivanja.

Vse citruse zalivamo z mehko vodo – deževnico ali postano vodo. Uporabne so tudi tekoče izvirske vode, ki izvirajo v kislih gozdovih. Vodovodna voda je manj primerna zaradi prevelike vsebnosti kalcija in ostalih soli, ki v substratu povzročijo slabo dostopnost železa, kar lahko privede do kloroze.

Vodovodno vodo lahko okisamo z dodano šoto, ki nase absorbira kalcij in tako posledično vodo zakisamo. Za vse rastline, katerim vsebnost kalcija v vodovodni vodi škodi, lahko v vodo dodamo tudi nekaj storžkov črne jelše. Za okisanje vode zadostujejo že 2-3 storžki črne jelše na 5 l vodovodne vode. Po 24 urah je voda primerna za zalivanje kisloljubih in na kalcij občutljivih rastlin.

Prezalitje in slaba odcednost substrata ali pomankljiva drenaža lahko povzročijo rumenenje in odpadanje listov. Po zalivanju voda ne sme ostati v podstavku.

Vsi citrusi nam bodo hvaležni, če jih bomo v suhih prostorih pršili. Tudi tu je smiselno uporabljati mehko vodo, da trda vodovodna voda ne pušča sledi vodnega kamna. Citrusi potrebujejo ozračje z relativno zračno vlago med 50 in 60%. Stalna vlaga na listih tudi preprečuje pojav škodljivcev, kot so pršice. Pršice napadejo liste v suhem in vročem ozračju.

Substrat za citruse

Zemlja za citruse mora biti odcedna. Najboljša je peščeno-ilovnata zemlja. Pomembno je, da ima zemlja tudi ustreznen pH. Ta naj bo v slabo kislem območju. V preveč bazičnih tleh se pri citrusih rada pojavi kloroza ali listna bledica. Za ljubiteljsko gojenje je priporočljivo kupiti kar zemljo za citruse, ki ima ustrezne fizikalno-kemične lastnosti.

Zelo pomebna lastnost zemlje je odcednost. Ko sadimo posodovke je pomebno zagotoviti dobro drenažo na dnu lončka. Za to uporabimo glinopor ali kamenje, ki ni apnenec. Pomembna je izbira lonca. Za sajenje citrusov izbiramo izključno glinaste lonce, zaradi zračnosti in boljšega vpijanja vlage. Plastični lonci so za citruse neprimerni, ker plastika ne vpija vlage in lahko hitreje privede do gnitja korenin. Lonce na vrtu lahko vkopljemo v zemljo, da jih zaščitimo pred pregrevanjem.

Gnojenje citrusov

Za gnojenje citrusov uporabljamo posebno gnojilo za citruse, ki ima rastlinska hranila v ustreznem razmerju. Gnojimo redno od marca do septembra. Gnojilne odmerke prilagajamo pogostnosti gnojenja. Lahko oporabimo tekoča gnojila ali gnojila v prahu.

Primerna so tudi organska gnojila. Za nemoten razvoj posebno v lončni kulturi, kjer imajo rastline omejen življenski prostor je gnojenje citrusov zelo pomembno za nemoten razvoj. Tudi v zimskem času, ko rastline počivajo lahko dodamo enkrat mesečno tretjino predpisanega odmerka, kjer je priporočljivo uporabiti gnojila z več fosforja in kalija.

Bolezni in škodljivci

Tudi citrusi niso popolnoma brez tovrstnih težav. Med škodljivci jih pogosto napade kapar in volnata uš. Škodo na rastlini povzročata z sesanjem rastlinskih sokov. Kaparji izločajo medeno roso, na kateri se na listih pojavi gliva, ki povzroča sajavost na listih. Močan napad kaparjev lahko rastlino dodobra izčrpa ali celo uniči. Kaparje in volnate uši zatiramo z ustreznimi sistemičnimi insekticidi ali oljnimi pripravki.

  

Zelo pogoste so tudi pršice, ki se rade naselijo pri suhem in vročem ozračju. Listne uši so redke, se pa pojavijo na mladih listih. Kot fiziološka motnja se pojavi listna bledica – kloroza, kar je vzrok nedostopnosti železa iz substrata zaradi prevelike vsebnosti kalcija (zalivanje z vodovodno vodo in neustrezen substrat).

Obrezovanje citrusov

Citruse v loncih v mladosti piniciramo – krajšamo enoletne poganjke, da se bolj grmasto obraščajo. Citrusi rodijo na koncu poganjkov, tako, da poganjkov v bodoče ne prikrajšujemo. Odstranimo vodne poganjke ali bohotivke, ker ti niso rodni, ali pajih samo skrajšamo na tri brste, da se slabo obrasel grm bolje obraste. Tako dosežemo večjo rodnost in lepše oblikovane grme. Pri starejših rastlinah krošnjo redčimo, da dosežemo boljšo osvetlitev notranjosti krošnje in s tem več rodnih brstov. Oblikujemo jih v najrazličnejše oblike kot je špalirna vzgoja in vzgoja na steblu.

© Zeleni svet

Preberite si več o citrusih.

Deli objavo z drugimi ♥


 

Uspešno ste se prijavili na brezplačne nasvete!

Poslali smo vam potrditveni email in brezplačno darilo. Vkolikor emaila niste prejeli, poglejte med vsiljeno pošto oz. znotraj gmaila preverite zavihek Promocije.

Obiščite nas tudi na socialnih omrežjih, kjer lahko         prav tako spremljate naše poučne vsebine

 

Naročite se na nove objave, brezplačno!

 


Napačen email naslov.


 

14 komentarjev na “Gojenje citrusov v posodah

  1. Milijana Prokić Fijavž

    Spoštovani,
    imam limono staro dve leti. Po leti je na balkonu ( precej je visoka) v polsenci. V jesen ko sem jo prenesla v sobo , ker je največ svetlobe in je temperatura zraka 10-15 stopinj, sem opazila da so listi temni in precej smolnati. precej jih je opadlo. Ali lahko rešim limono, ker si sem jo zelo želela in uživam ob njej.Hvala za odgovor in lep pozdrav, Milijana, Stranice ( občina Zreče )

    Odgovori
  2. Bojan

    Pozdravljeni.
    Imam mandarinovec star dve leti. Sedaj, ko rastlina miruje, je v spodnjem delu rastline zraslo trnje. Zanima me, ali je to normalno. Nikjer nisem zasledil, da ima mandarinovec tudi trnje. Hvala za odgovor. Bojan ( Škofije)

    Odgovori
  3. Marina

    Pozdravljeni,
    danes sem kupila pomarančo( Spar trgovina), na listku piše hišni citrus. Zdaj me zanima, je lahko tudi zunaj.

    Odgovori
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni, na prosto jo prenesete šele aprila ali maja, ko mine nevarnost pozeb. V kolikor se napovedujejo temperature pod lediščem jo spravite v notranje prostore.

      Odgovori
  4. Andreja

    Pozdravljeni. 1,5 let imamo limonovec in eno leto tudi mandarinovec sorte satsum. Pozimi sta notri, v tem času sta čez dan že zunaj, ponoči še notri. Pri limonovcu smo kmalu po nakupu opazili, da ima pogriženih nekaj listov, vedno več (pogrižena je pribl. 1/4 lista), vendar nismo nikoli opazili nobenega škodljivca. Edino, kar je videti, so “pajkove” nitke pod listi. Zdaj pa opažamo pogrižene liste tudi pri mandarinovcu in odkrili smo plosnatega kaparja. Pozimi sta bili rastlini blizu skupj. Rastlini trenutno cvetita, tako da bi prosili za nasvet, kako se v tem obdobju znebiti škodljivcev, ne da bi uničili cvetove in plodove. In če ne bo šlo drugače, katere pesticide priporočate? Najlepša hvala za odgovor.

    Odgovori
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni, v tem primeru prosimo za fotografijo. Kaparje lahko fizično odstranite z raztopino ( v enem litru vode raztopite 1dl alkohola in nekaj žličk tekoče milnice). Liste in stebla dobro obrišite. Rastlino pa imejte nekaj dni zasenčeno ne na direktnem soncu. Listi so najverjetneje objedeni zaradi kakšnih gosenic.

      Odgovori
  5. Tjasa

    Pozdravljeni!
    Imam limono in listi so postali zelo temno zelene barve. Kaj bi bilo to krivo? Eni pravijo da primankuje železo bi bilo ti možno?

    Odgovori
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni, če primanjkuje železa so listi bledikavo rumenkasti v medžilnem prostoru. Če so listi močno temno zelene barve je lahko preveč dušika, vsekakor pa to ni znak pomanjkanja.

      Odgovori
  6. Dragica

    Prosim za nasvet. Imam limono, ki sem jo vzgojila iz semena pred 4.leti Cepila sem jo, a ni prišlo nic. Zanimame me, če bo ta limona sploh kdaj cvetela? Hvala

    Odgovori

Pusti komentar

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *