Gojenje jajčevca

Jajčevec pospešuje prebavo, spodbujajo delovanje jeter, žolčnika in prebavo maščob. Vežejo tudi holesterol in ga znižujejo v krvi, pozitivno delujejo na delovanje ledvic, lajšajo revmatične težave in zavirajo delitev rakavih celic.

Vzgoja sadik jajčevca in temperatura

Pridelava jajčevca je uspešna s pridelavo sadik s koreninsko grudo. Na prosto ga presajamo po ledenih možeh v sredini maja. Sadike se razvijejo v 70 dneh, včasih traja tudi dalj časa, zato temu prilagodimo tudi setev.

Optimalni čas setve za sadike je začetek marca. To velja za celinski del Slovenije. Da bo kalitev uspešna mu v času po setvi za sadike zagotovite temperaturo med 22 do 26 oC (nad radiatorjem).

Pri optimalnih temperaturah kali od pet do sedem dni.  Po kalitvi jim zagotovite temperaturo okrog 20oC, v času oblikovanja prvega pravega lista pa samo še od 18 do 20 °C, za vsak nadaljnji list še do 2 °C manj.

KLIKNITE TUKAJ, vpišite vašo e-pošto in prejemali boste brezplačne vrtnarske novice. Če so vam nasveti všeč, nas priporočite še prijateljem.

Postopek setve in pikiranje jajčevca

Sejemo cca. 1 cm globoko v substrat za setev in potaknjence, nad seme posipamo vermikulit, ki dobro zadržuje vlago in se ne zaskorji.

Jajčevci v platojih oz. setvenih ploščah ostanejo do razvoja prvega pravega lista. Takrat nastopi čas za pikiranje, zato sadike presadimo v večje lončke, če jih bomo posadili nekoliko globje se bo koreninski sistem dobro razvil.

Po presajanju ne pozabimo na zalivanje. Z gnojenjem v času razvoja sadik ne pretiravajte, da se sadike ne pretegnejo. Poskrbite tudi za dobro osvetlitev, primerno zalivanje in temperaturo.

Kdaj jajčevec sadimo na prosto?

Na prosto ga v celinskem delu sadimo po sredini maja. V letih, ko ni dovolj toplote, ter prevladuje deževna, hladna pomlad in konec poletja jejčevec ne uspeva najbolje. 

Vremenski pogoji za gojenje jajčevca

Ker je toplotno bolj zahteven mu najbolj ugaja vlažno in toplo podnebje, z dnevnimi temperaturami okrog 25 oC, tudi nočne temperature naj ne bodo prenizke, če se gibljejo okrog 17 oC se bo počutil najbolje. Zaradi teh zahtev je v celinskem delu bolj priporočljiva pridelava v rastlinjaku

Razdalja v vrsti in oblikovanje grma jajčevca

V domačem vrtu jajčevca ne sadimo pregosto. Razdalja v vrsti naj bo 60 cm, med vrstami pa 80 cm.

Če oblikujete grm s tremi do petimi vrhovi in pinciranjem je treba sadike privezati ob oporo. V takem primeru plodovi lepše obarvani in se nekoliko hitreje razvijejo. Grm uspeva dobro tudi brez opore, če ga ne pinciramo.

Namakanje jajčevca je nujno

Za dober pridelek si je treba urediti namakanje. Na namakanje bodite še posebno pozorni v času cvetenja in nastajanja prvih plodov. Zaradi pomanjkanju vlage lahko odpadejo cvetovi in plodiči, slabo se razvijajo tudi ostali plodovi, ki ostanejo drobni.

Konec julija in v avgustu ne pozabite na namakanje, saj v sušnem poletju ne dosežemo dobrega pridelka.

Gnojenje jajčevca

Jajčevcu ugajajo gnojena, z organsko snovjo bogata tla (kompost, gnoj, kupljena organska gnojila). Pred presajanjem jajčevcev tla pognojimo z organskim gnojilom, potrebe po kaliju se povečajo ob formiranju plodov, zato ga takrat dognojimo s tem elementom, če je treba.

Jajčevec po potrebi  dognojujemo z majhnimi količinami fosforja, tako vzpodbudimo nastajanje cvetnih brstov. Skozi list dodajamo tudi kalcij in magnezij. V domačem vrtu je priporočljivo dognojevanje s koprivami in gabezom, večkrat mu dodamo tudi domač kompost.

Dobri sosedje jajčevca

Jajčevec lahko v kolobar vključimo za večino zelenjavnih vrst, razen za plodovkami.

Dobro uspeva za metuljnicami in solatnicami. Dobri sosedje so predvsem grah, fižol, bob, zelje, žametnice, kapucinke in ognjič.

Slabi sosedje jajčevca

Ob jajčevec ne sejemo ali sadimo vrtnin z bujno listno maso in visoko rastoče vrtnine, saj tako senčimo rastline, kar ni primerno. Ob jajčevec ne sadimo krompir in paradižnik, ki ju ravno tako uvrščamo v družino razhudnikov.

vrtne karte

Bolezni in škodljivci jajčevca

Z boleznimi jajčevec nima težav. Opazimo lahko predvsem ovenelost jajčevca, pegavost, viroze in sivo plesen. Med škodljivci dela škodo koloradski hrošč, ki ga redno obiramo. Opazimo lahko tudi poškodbe pršic, resarjev ali tripsov, ter bele mušice in ogorčice.

Več o boleznih in škodljivcih v zelenjavnem vrtu si lahko preberete v tehnoloških navodilih za integrirano pridelavo.

Spravilo in shranjevanje jajčevca

jajčevec-sorta Galine

jajčevec-sorta Galine

Plodove z rastline režemo, da se ne zatrga. Obiramo sveže plodove, kar prepoznamo po napeti in bleščeči kožici. Stari plodovi so običajno grenki in neokusni. Najbolj se obrestuje obiranje srednje velikih plodov, da ne izčrpamo jajčevca.

Poznamo hibride tudi v drugih violičnih odtenkih, sorte z belo-violičnimi prižami in tudi popolnoma bele.

Poznamo hibride tudi v drugih violičnih odtenkih, sorte z belo-violičnimi prižami in tudi popolnoma bele.

Obrane plodove lahko skladiščimo v hladilniki pri temperaturi od 5 do 9  oC tudi dva tedna. Najbolje jih je uporabiti sproti, saj se s hranjenjem v hladilniku njegova kakovost slabša. Če ga hranimo v shrambi  se hitreje stara, oveni mu tudi povrhnjica.

natisni članek

© Zeleni svet

Deli objavo z drugimi ♥


 

Uspešno ste se prijavili na brezplačne nasvete!

Poslali smo vam potrditveni email in brezplačno darilo. Vkolikor emaila niste prejeli, poglejte med vsiljeno pošto oz. znotraj gmaila preverite zavihek Promocije.

Obiščite nas tudi na socialnih omrežjih, kjer lahko         prav tako spremljate naše poučne vsebine

 

Naročite se na nove objave, brezplačno!

 


Napačen email naslov.


 


Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *