Gojenje Kumar

Kumarice vsebujejo več kot 97 % vode. Bogate so s kalijem, ki je v ugodnem razmerju z natrijem. Vsebujejo tudi vitamine A, B1 in B2, največ pa vitamina C. Vsebujejo tudi koristne snovi, ki čistijo črevesje, zato je priporočljivo zaužiti domač neolupljen plod. Pomagajo pri želodčnih težavah in delujejo razstrupljajoče, uporabljamo jih tudi kot sredstvo za čiščenje kože, znani so tudi številni drugi pozitivno učinki na telo.

Čas setve, sajenja in razdalje v vrsti pri kumarah

Kumare na prosto sejemo po 1. maju, ko se tla že dovolj ogrejejo. V obmorskih krajih je to nekoliko prej, ko se tla ogrejejo na 15 °C.

Če želimo vzgojiti lastne sadike s koreninsko grudo jih sejemo od začetka aprila dalje. Sadike, ki jih vzgojimo ali kupimo sadimo takrat kot paradižnik in ostale plodovke. To obdobje v celinskem delu običajno nastopi po sredini maja. V vrtu jih ne sadimo pregosto, v vrsti jih razporedimo na 50 cm, razdalja med vrstami pa naj bo 1,5 m.

KLIKNITE TUKAJ, vpišite vašo e-pošto in prejemali boste brezplačne vrtnarske novice. Če so vam nasveti všeč, nas priporočite še prijateljem.

Vzgoja kumar ob mreži in foliji

Kumare so veliko bolj zdrave, pridelek višji, manj težav je tudi z obiranjem, če jih sadimo ob opori. Mrežo za kumare kupite v trgovinah in jo napnite med kole. Sprva jim pri ovijanju na oporo pomagamo, kasneje pa pomoči ne potrebujejo več. Pomagate si lahko tudi z mrežastimi valji, ki jih ravno tako v tla pritrdite s pomočjo kolov.

  

Pri gojenju kumar je primerno tudi pokrivanje tal s črno folijo, tako je podlaga bolj suha, plodovi pa so čisti in manj gnijejo, manj je plevelov, tal tudi ni treba okopavati.

Kolobar in dobri sosedje kumar

Kumare na isto mesto kumar ne sadimo vsaj štiri leta. Dobro uspevajo za grahom, fižolom ali drugimi stročnicami, peso,  porom, slabo pa za vsemi kapusnicami.  Dobro uspevajo tudi za  deteljo in žiti, ki jih v vrtu lahko uporabimo kot zeleno gnojenje.

Kumarice lahko odlično kombiniramo s sladko koruzo, zato izmenično sadimo nekaj vrst koruze, nanjo lahko obesimo tudi visoki fižol in dve ali tri opore kumaric.

Ob kumarice na opori lahko sadimo še česen, por, fižol, grah, bob, čebulo, drobnjak, kolerabico, motovilec, baziliko, kumino, koper, ognjič, peteršilj, solato, sladki komarček, zeleno, zelje, sončnice in rdečo peso.

vrtne karte

Slabi sosedje kumar

Ob kumare ne sadimo krompir, redkev, redkvico, lubenice, bučke in melone.

Gnojenje kumar

Kumare potrebujejo največ kalija in približno enako dušika in fosforja, zato je treba organska gnojila kombinirati s fosforjevimi in kalijevimi gnojili, ki  jih zadelamo v tla jeseni ali zgodaj spomladi. Z dušikovimi (tudi gnoj in kompost) gnojili pa dognojujemo v enem ali do treh obrokih. Dognojujemo tudi z listnim gnojilom, največkrat s kalcijem in borom.

Namakanje kumar je nujno

V klasični vzgoji je priporočljivo prekrivanje tal s črno folijo, v tem primeru je treba po tleh postaviti tudi cev za zalivanje. Tudi kumarice ob opori prekrijemo z zastirko.

Kumare redno namakamo, saj so drugače plodovi grenki, odpadajo ali so neokusni. Predvsem v času cvetenja in tvorbe plodov morajo biti rastline dobro oskrbljene z vodo, sicer odpadejo cvetovi in plodovi.

Pri pomanjkljivi oskrbi z vodo je motena oskrba s kalcijem, zato začnejo odmirati plodovi, pojavi se lahko tudi zvijanje (deformacija) plodov in grenkoba.

Bolezni in škodljivci pri kumarah

Kumarna plesen

Kumarna plesen

Če je v času gojenja sadik temperatura prenizka in vlaga visoka, so kumarice dovzetne za padavico kalčkov. V času rasti kumar se pojavljajo pepelaste plesni. Nevarna je tudi kumarna plesen.

Kumarice od škodljivcev najpogosteje ogrožajo uši in polži, opazimo tudi ščitasto uš in pršico. Polži največ škode naredijo ob direktni setvi v hladnem vremenu, ko požrejo mlade rastlinice. Uši je več, če obilno gnojimo. Več o boleznih in škodljivcih si preberite na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje.

Spravilo in shranjevanje kumar

Solatne kumare pobiramo dvakrat na teden. Trgamo jih, ko so plodovi veliki od 15 do 30 cm. Kumare za vlaganje trgamo že nekaj dni po cvetenju, ko so plodovi veliki od 3 do 12 cm. Običajno jih pobiramo od dvakrat do štirikrat na teden, v zelo ugodnih razmerah celo vsak dan.

Čim pogosteje trgamo kumare, večji je nastavek plodov. Obiramo jih vedno zjutraj. Ob obiranju sproti odstranjujemo iznakažene, nerazvite in obolele plodove. Kumarice lahko vložimo in zamrznemo, vendar so najbolj koristne in okusne, če uživamo sveže, ki jih obiramo poleti.

natisni članek

© Zeleni svet

Deli objavo z drugimi ♥


 

Uspešno ste se prijavili na brezplačne nasvete!

Poslali smo vam potrditveni email in brezplačno darilo. Vkolikor emaila niste prejeli, poglejte med vsiljeno pošto oz. znotraj gmaila preverite zavihek Promocije.

Obiščite nas tudi na socialnih omrežjih, kjer lahko         prav tako spremljate naše poučne vsebine

 

Naročite se na nove objave, brezplačno!

 


Napačen email naslov.


 


5 komentarjev na “Gojenje Kumar

  1. Boštjan

    Zanima me ce lahko kumare namakamo z cevjo ki jo priklopimo na vodovod ali je ta voda premrzla. Hvala.

    Odgovori

Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *