Za vzgojo dobrega domačega pridelka poskrbimo za izbor primerne sadike, poskrbimo za pravilno sajenje in naknadno oskrbo. Prisluhnite nasvetu Miše Pušenjak in preberite kratek povzetek pogovora, ki vam bo v tem času zelo koristen.
Katera sadika je najboljša?
Miša Pušenjak za spomladansko sajenje priporoča sajenje sadik z dobro razvito koreninsko grudo. Dobra sadika naj ima čim bolje razvit koreninski sistem in ne prevelik nadzemni del. Korenine naj bodo bele, če rumenijo, so nekoliko oranžne ali rjave, je sadika zastarana in pridelek slabši. To je še posebno pomembno pri kapusnicah zelju, cvetači, brokoliju in ostalih kapusnicah.
Vsekakor je najbolje, da imajo sadike okrog korenin čim več kompaktnega substrata, rastejo v večjih lončkih, korenine naj bodo tudi dobro prepletene, sadike pa ne prevelike. Slednje še posebno velja za plodovke.
Ne kupujte z očmi
Sadike zelenjave običajno kupujemo z očmi, pri tem bodimo previdni, da nas temna barva solate, zelja in drugih sadik ne zavede. Taka sadika je ponavadi preveč gnojena z dušikom in predvsem raste, kar v začetni fazi razvoja ni primerno, saj se mora najprej ukoreniniti. V tem času so korenine bolj pomembne, kot nadzemni del.
Barva sadike je pogojena tudi s sortno lastnostjo, zato so rumene paprike svetlejše kot temnejše sorte, sadika rumene paprike pa zaradi nekoliko svetlejših listov ni nič manj kvalitetna.
Pušenjakova opozarja, da med sadikami solate opazimo precejšnje razlike, ki so lahko sortno pogojene. Sadike ljubljanske ledenke niso tako zgoščene in rozetaste kot njeni nadomestki, ki jih pogosto prodajajo na trgovskih policah. Ko je ljubljanska ledenka na policah z drugimi solatami deluje nekoliko pretegnjena. To je to njena sortna lastnost in z njo ni prav nič narobe.
Pravilno sajenje sadik je pomembno za dober pridelek
Pri sajenju sadik zelenjave pazimo, da jih ne sadimo pregloboko. Pravilno jih sadimo na tako globino kot smo jih kupili v trgovini. Če sadimo pregloboko nam solata zgnije, tudi zelje se ne bo počutilo dobro, pregloboko posajena zelena ne naredi gomolja.
Tudi cepljene sadike sadimo tako globoko kot so rasle v lončku. Nekoliko bolj globoko lahko sadimo por, za globoko sajenje nam bodo hvaležni paradižnik, paprika, jajčevec, kumare in buče, ker na steblu razvijejo stranske korenine.
Sadike solate, zelja, cvetače, brokolija in druge zelenjave sadimo v primerno suho zemljo, ki se ne oprijema prstov. Če je pred sajenjem suho je treba zaliti tudi sadilno jamico, nato sadiko še na rahlo, zmerno pritisnemo v tla, da v spodnjem delu ne ostanejo zračni žepi, ki običajno povzročijo, da se korenine izsušijo.
Je zaščita sadik pred mrazom potrebna?
Nekoliko nižje temperature okrog ledišča solati, poru, zelju, zeleni ne škodijo. V tem času jih zaščitimo samo zaradi nekoliko zgodnejšega pridelka. Tako dobimo vsaj 10 dni bolj zgoden pridelek. V višjih predelih je seveda nekoliko drugače.
Koristno je, da v stresnih hladnih razmerah vse posajene vrtnine okrepimo s čajem iz cvetov in listov baldrijana, pozitivno delujejo tudi ognjičevi in regratovi cvetovi, iz katerih ravno tako skuhamo čaj.
Za krepitev rastlin se priporoča tudi uporaba pripravkov na osnovi aminokislin, morskih alg in drugih pripravkov, ki jih kupite v trgovinah.
© Zeleni svet