Jablana

Jablana naj ne manjka na vrtu. Vsem dobro je poznan pregovor: Eno jabolko na dan prežene zdravnika stran. Iz svežih jabolk si stisnemo sokove, pečemo štrudle in pite, jih predelamo v kis in sušimo krhlje.

Zimske sorte skladiščimo lahko do pomladi. Jabolka urejajo prebavo, pomagajo pri čiščenju krvi, učinkujejo pomirjevalno, čistijo zobe in utrjujejo dlesni. Prevretek iz posušenih cvetov blaži kašelj.

Čebela oprašuje jablano

Opraševanje jablan

Jablana ni samooplodna vrsta, zato je potrebno v vrtu ali sadovnjaku skupaj posaditi točno določene sorte. Jablane si bodo v času cvetenja izmenjale pelod, kar bo omogočilo oplodnjo in s tem zadovoljiv pridelek.

V enosortnih nasadih moramo za oprašitev posaditi vrsto okrasne jablane (Malus floribunda), ki velja kot univerzalna opraševalka za večino sort.

KLIKNITE TUKAJ za ogled sadik sadnega drevja.
KLIKNITE TUKAJ za BIO past proti voluharju.

Za več informacij in pomoč pri nakupu nas lahko tudi pokličite na 031 848 038.

Rodni les jablan

Jablana tvori cvetne brste  na enoletnih poganjkih, ki izraščajo iz dvoletnega lesa. Najbolj kakovostni so kratki cvetni poganjki imenovani brstiči. Rodne brste razvije tudi na rodnih pogačah in brstikah.

  

Rez jablane

Jablane obrezujemo v predpomladanskem času, pri katerem opravimo glavno rez. Izvajamo pa tudi poletno rez, pri kateri odstranimo pregoste poganjke, da osvetlimo krošnjo kar omogoča boljši razvoj rodnih brstov.

  

Podlage za cepljenje jablan

Podlaga določa bujnost rasti in velikost drevesa. Za vrtove ali strnjene nasade izberemo jablane cepljene na šibke vegetativne podlage.

Jablane na šibkih podlagah sadimo 0,5 do 1,5 (2) metra v vrstni razdalji. Pustimo jih rasti do 2,5 m višine. Oznake za podlage so: M9, M27 in M26. Jablane cepljene na te podlage rabijo oporo celotno življensko obdobje. V rodnost vstopijo že drugo leto po sajenju.

Kot srednje bujne podlage so pri nas najbolj razširjeni MM 106 in MM 111. Drevesa na teh podlagah posadimo 3 do 4 metre v vrsti. Pustimo jih rasti do višine 4 m.

Za travniške nasade uporabljamo generativno podlago jablanov sejanec. Z pravilnim obrezovanjem vzgojimo jablano v željeno gojitveno obliko.

KLIKNITE TUKAJ, vpišite vašo e-pošto in prejemali boste podobne brezplačne nasvete. Če vam je nasvet všeč nas priporočite tudi prijateljem.

Gojitvene oblike

Jablane vzgajamo v različne gojitvene oblike. Najpogosteje se odločamo za vretenast grm, ozko vreteno, izboljšano piramido in špalir. Vzgoja pravilne gojitvene oblike je pomembna zaradi zadostne osvetlitve krošnje, kar omogoča dovolj visok in kakovosten pridelek.

  

Jablana potrebuje vsakoletno redčenje plodov

  Pravilno redčena jabolka

 

Plodove redčimo predvsem zaradi pojava izmenične rodnosti, kar je večinoma sortna lastnost. Če v letu drevo preobilno rodi, se izčrpa in ne zmore tvoriti cvetnih brstov za prihodnje leto. Tudi kakovost plodov se močno poslabša.

Vse o redčenju plodov na sadnem drevju preberite v članku.

Osnova redčenja plodov je, da na vsakem rodnem poganjku pustimo po en plod. Nekoliko bo tudi zmanjšan pojav jabolčnega zavijača, ki se rad pojavi tam, kjer se plodovi dotikajo.

Redčenje opravimo po junijskem naravnem redčenju, ko plodiči sami od sebe odpadajo z dreves.

Gnojenje

Prva leta po sajenju je najpomembnejše hranilo dušik. Dušik je pomemben za rast, poveča listno maso in s tem izboljšuje fotosintezo. Nevarno pa je prekomerno gnojenje, saj lahko podaljša vegetacijo in s tem zmanjšuje odpornost proti mrazu.

Z dušikom gnojimo v dveh do treh obrokih. Prvi obrok pred začetkom vegetacije, drugi pred cvetenjem in tretji v začetku junija. Mineralni fosfor in kalij dodajamo ob sajenju le na zalogo, cca 25 dag/sadiko.  Z kombiniranimi gnojili NPK gnojimo v času vzgoje drevesne oblike bolj malo ali samo na tri do štiri leta, odvisno od založenosti tal.

Kalij pospeši obarvanje jabolk in izboljša aromo, sočnost in okus plodov. Kalcij izboljšuje čvrstost in kvaliteto plodov ter podaljšuje skladiščenje. Pomanjkanje kalcija se izrazi kot fiziološka motnja – grenka pegavost. Pri sortah občutljivih na grenko pegavost dodajamo kalcij foliarno in skrbimo za zadostno namakanje.

Klimatske in talne zahteve jablan

Jablane pri katerih je les dobro dozorel brez težav zdržijo tudi do -30ºC. V fazi brstenja pozebejo pri -4 ºC, v času cvetenja plodnica pozebe pri -1 ºC. Občutljiva je na pomanjkanje vlage v tleh, zato je v primeru suše potrebno namakanje.

Jablane cepljene na šibke podlage je potrebno kapljično namakati in uporabljati organsko zastirko, ter herbicidni pas ali nezatravljen kolobar pod drevesi.

Sadimo jo na sončne lege. V senci so plodovi drobnejši in slabe kvalitete. Večja je tudi zračna vlažnost in intenzivnejši razvoj glivičnih okužb. Slabo prenašajo vetrovne lege. Opraševanje je v tem primeru slabše, ker čebele ne letijo in tudi možnost pozebe večja. Sadimo jih v zavetne lege ali poskrbimo za vetrne pregrade iz gostih živih mej.

Jablane dobro uspevajo v globoki peščeno ilovnati zemlji, ki vsebuje dovolj fosforja in kalija, kot tudi % organske snovi.

Bolezni in škodljivci jablan

Najpogostejše in nevarne bolezni jabolk so jablanov škrlup, hrušev ožig, jablanova pepelasta plesen in jablanov rak. Pojav teh glivičnih bolezni je potrebno redno kontrolirati, kar še posebno velja za hrušev ožig.

Sum na hrušev ožig je potrebno takoj potrditi pri strokovnjaku in vejo ali celotno drevo odstraniti ter sežgati. Sadimo odporne sorte na glivične bolezni ali uporabimo priporočene fungicide.

  

Pomembni škodljivci jablan so listne uši. Uši zavirajo rast in prenašajo viruse. Zvijanje listov zmanjšuje zdravo listno površino in s tem slabšanje kvalitete plodov.

Uši zatiramo z priporočenimi insekticidi in predvsem ohranjamo naravne sovražnike (koristne organizme, kot so ličinke polonic).

Nevarna je jablanova mokasta uš, krvava uš, jablanova uš šiškarica in zelena jablanova uš. Pomembno škodo naredi gosenica jabolčnega zavijača.

  

Obiranje in skladiščenje jabolk

Jabolka obiramo v suhem in sončnem vremenu. Pri obiranju ne poškodujmo plodov, odstranimo voščene prevleke in poškodujemo cvetne brste za prihodnje leto. Jabolka pobiramo v manjšem nasadu ali vrtu ročno. Plod rahlo privzdignemo zasuknemo in odtrgamo.

Zelo pomembno je da ne poškodujemo peclja.

Plodove zlagamo v košare ali zaboje brez ostrih robov. Košare ali zaboji so lahko leseni ali plastični. Zaboji naj imajo kapaciteto za 15 – 25 kg plodov. Poškodovane in na videz okužene plodove ločimo od preostalih in jih uporabimo za svežo porabo ali predelavo. Jabolka naj se ne stresajo ali drgnjejo drug ob drugega.

Jabolka shranjujemo v hladnih prostorih pri temperaturi od 0 do 2ºC in vlažnosti 80 do 90 %. Izbiramo sorte, ki se dobro skladiščijo in so za to primerne.

Zeleni svet priporoča:

KLIKNITE TUKAJ za ogled sadik sadnega drevja.
**
KLIKNITE TUKAJ za sadjarsko svetovalne knjige.
KLIKNITE TUKAJ za BIO past proti voluharju.
KLIKNITE TUKAJ za orodje, ki ga uporabljamo v vrtu in sadovnjaku.

Za več informacij in pomoč pri nakupu nas lahko tudi pokličite na 031 848 038.

natisni članek

© Zeleni svet

Deli objavo z drugimi ♥


Prijava na novice


Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *

© Zeleni svet. Vse pravice pridržane. 
Skupnost ljubiteljev rastlin, narave, urejenega bivalnega prostora in ekološkega vrtnarjenja.