Nekaj zelenjadnic je že zaključilo svoje poslanstvo in smo jih pobrali, v lonce pa bomo posadili nove, te, ki nas bodo hranile v jeseni in pozimi. Poskrbeti pa moramo seveda tudi za vse, kar raste v na balkonih že od pomladi.
Urbani vrtiček na balkonu.
Namesto graha listnati ohrovt
Grah je ena izmed zelo priljubljenih rastlin za gojenje v lončkih. Žal se ga preko poletja ne izplača gojiti, saj mu vročina ne dene dobro. Zato smo sedaj pobrali še zadnje stroke, bilke pa porezali. Da, samo porezali in ne izpulili!
Bakterije. Na koreninah stročnic so vidni dušikovi gomoljčki.
Na grahovih koreninah živijo bakterije, ki vežejo dušik iz zraka in ga hranijo v majhnih belih gomoljčkih. S tem dušikom se preživlja sam grah, in če korenine pustimo v tleh, tudi vrtnine, ki mu bodo sledile.
Sama zato grah vedno porežem, zemljo v loncu malo zrahljam, dodam nekaj komposta z bioogljem, ki še dodatno oživi zemljo v loncu in posadim sadike listnega ohrovta. Ta je, kot ostale kapusnice, velik porabnik hranil in bo v tako pripravljenem loncu dobro uspeval.
Najrajši posadim v malo večji lonec tri sadike, ki bodo, ko se razrastejo, na balkonu služile tudi kot prečudoviti okras. Če izberete več različnih sort, ki se razlikujejo po obliki in barvi listov, bo balkon še zanimivejši.
Listnati ohrovt z nakodranimi vijoličnimi listi, je zelo dekorativen.
Listnati ohrovt z nakodranimi zelenimi listi kot zimski šopek.
V jeseni je listnati ohrovt že mogočna rastlina. Na sliki ohrovt z ozkimi suličastimi listi temno zelene barve, ki mu pravimo tudi toskanski.
Julija sejemo in sadimo še ogromno vrtnin – ne zamudite česa
Julija ne zamudite posaditi poznih sort zelja, cvetače, ohrovtov.
Za bujnejšo rast, zdrave rastline in velike pridelke se je smiselno pri sejanju in presajanju rastlin ravnati po luninem setvenem koledarju. Ta temelji na osnovnih zakonitostih luninih men, upošteva pa tudi vpliv ozvezdij mimo katerih luna potuje.
Rastline razdelimo glede na to, kateri del želimo, da se najbolj razvije, oziroma, kateri del uporabljamo. Tako ločimo rastline za korenino, list, cvet in plod. Primer: pri korenju uporabljamo koren – korenino, zato rastlino sejemo ob dnevih, ki so po luninem setvenem koledarju ugodni za korenino.
SEJEMO:
Korenina: korenje, rdeča pesa, pozna koleraba, črna redkev, strniščna repa
List: rukola, poletna solata, radič, endivija, sladki komarček, zgodnje zelje
Plod: nizek fižol, kumare, sladka koruza
PRESAJAMO:
Korenina: pozna koleraba
List: pozno zelje, cvetača, ohrovt in listnati ohrovt, brstični ohrovt, poletna solata, endivija, zimski por
Cvet: pozni brokoli
Za boljšo rast in odpornost rastlin
Enkrat na teden rastline škropimo s pripravkom za krepitev rastlin. Sami ga naredimo iz preslice, koprive, česna, regrata.
Sredstvo za krepitev rastlin iz koprive
Slika 7- kopriva: Iz kopriv naredimo sredstvo za krepitev rastlin.
500 g suhih listov in/ali cvetov prelijemo z 5 l vrele vode. Pustimo stati 24 – 48 ur.
Precedimo in z nerazredčeno tekočino škropimo po rastlinah in tleh.
Rastline, ki se slabo razvijajo, škropimo s čajem iz rmana, ki vzpodbuja vegetativno rast in iz koprive, ki krepi asimilacijo in pretakanje sokov.
Čaj iz rmana
Čaj iz rmana je dobrodošel za rastline, ki se slabo razvijajo in zaostajajo v rasti.
Pet posušenih velikih socvetij rmana prelijemo z 1 l vrele vode in pustimo stati vsaj 15 minut. Tekočino odcedimo in razredčimo s toplo vodo v razmerju 1 : 3.
Idealna temperatura čaja s katerim škropimo je okoli 25°C. Zalivamo po tleh ob rastlinah ali po njih, enkrat na teden. Biodinamiki priporočajo škropljenje ob dnevih za cvet.
Kapusnice dognojujemo z gnojilom iz kopriv, ki vsebuje veliko dušika, kar je pomembno za rast rastlin. Plodovke dognojujemo z gnojilom iz gabeza, ki vsebuje veliko kalija, pomembnega za kakovost cvetov in plodov.
Gnojilo iz kopriv ali gabeza
Za pripravo gnojila – rečemo mu tudi prevrelka, uporabimo deževnico ali postano vodo. Posoda, v kateri jo pripravljamo, naj bo lesena ali plastična, nikakor ne kovinska.
Za pripravo gnojila iz gabeza ali kopriv najdimo prostor na prostem. Balkon ni primeren, saj gnojilo nima ravno prijetnega vonja.
Rastline narežemo na manjše kose in prelijemo z vodo, najbolje v razmerju 1 kg zeli na 10 l vode. Vsak dan premešamo. Tekočina bo začela vreti in se peniti, tudi vonj bo močan. Če na začetku koprivam primešamo še nekaj kamilic ali baldrijana, bo kasneje vonj ob vretju tekočine milejši. Ko se zvarek neha peniti, je primeren za uporabo. S tekočino razredčeno 1:10 zalivamo po tleh.
Vse za paradižnik
Paradižniki so ena izmed najbolj priljubljenih zelenjadnic pri nas. Pri marsikomu, ki si omisli vrtiček na balkonu, je prav ta prva izmed vrtnin, ki ji nameni prostor na balkonu. V tem času so paradižniki že polni drobnih rumenih cvetov in tudi plodov. Sedaj potrebujejo še malo več oskrbe, da bodo rastline krepke, odpornejše, plodovi večji in pridelek obilen.
Privezovanje paradižnika. Paradižnik sproti privezujemo na močno oporo.
Rastline redno privezujemo k opori in odstranjujemo zalistnike, da rast ne bo preveč bujna in pregosta.
Odstranjujemo zalistnike, sicer bi bila rastlina preveč košata. Na takih rastlinah se dalj časa zadržuje vlaga, zato je tudi nevarnost bolezni večja.
Gabez vsebuje veliko kalija, ki je pomemben za dobro cvetenje in kakovost plodov.
Paradižnik dognojimo s kalijevim gnojilom (gnojilo iz gabeza), saj je kalij element, ki je nujen za dobro cvetenje in kvaliteto plodov. Za krepitev jih enkrat na teden škropimo s pripravkom iz preslice, koprive, česna, regrata.
Učinkovito v boj s plesnijo
Da se ubranimo okužb s krompirjevo plesnijo, paradižnik enkrat na teden škropimo s sledečima pripravkoma:
En dcl surovega nepasteriziranega mleka razredčimo tako, da dobimo en liter tekočine. Potrudimo se in natančno škropimo tako po zgornji, kot po spodnji površini listov. Zaradi antibiotičnih lastnosti mleka, bodo rastline obvarovane pred glivičnimi boleznimi, tudi pred paradižnikovo plesnijo in peronosporo.
Krompirjeva plesen je v vlažnih in toplih poletjih velik problem.
V dva litra vode zmešamo dve jedilni žlicami sode bikarbone in žličko cimeta ali kapljico eteričnega olja cimeta. Dodamo kapljico rastlinskega olja, ki deluje kot utrjevalec in kapljico ekološkega sredstva za pomivanje posode. Ta bo pomagal, da se bo tekočina bolje razpršila. Škropimo po rastlini.
Da plodovi ne bodo pokali
Čaj iz kamilice preprečuje pokanje plodov.
Večkrat se zgodi, da plodovi paradižnika pokajo, kar kaže na pomanjkanje kalcija. Tvorbo kalcija, ki krepi celične stene vzpodbudimo s kamiličnim čajem.
Pest posušenih kamilic prelijemo z 1 l vrele vode. Pustimo stati dokler se ne ohladi, oziroma vsaj 15 minut. Seme namakamo v čaju vsaj 30 min. Čaj naj bo topel. Za namen škropljenja, čaj razredčimo z vodo v razmerju 1: 10.
Škropimo enkrat na teden. Biodinamiki čaj pred uporabo še 15 minut dinamizirajo – vrtinčijo v smeri urinega kazalca.
Jerneja Jošar svetuje
Ko poberemo pridelek, lončkov ni potrebno povsem izprazniti in dodati nove zemlje. Odstranimo samo eno tretjino, k temu pa dodamo Kompost z bioogljem. Ta bo oživil utrujeno prst, saj vsebuje poleg biooglja še alge, mikorizne glive in glistino. Rastline bodo močne in bolj odporne proti boleznim in škodljivcem. Dodatnih gnojil ni potrebno dodajati.
Kompost z bioogljem.
Jerneja Jošar, univ. dipl. ing. agronomije
Jerneja Jošar je svoj hobi spremenila v poklic. V svojem podjetju Cvetlična pomaga ekološkim vrtičkarjem tako s svojim znanjem, kot z ekološkim prodajnim programom.
Je avtorica treh vrtnarskih priročnikov Ekološko vrtnarjenje za vsakogar, Vrtnarimo z Jernejo in Moj vrt je lahko balkon. Piše članke, prireja delavnice in predava.
