Junij v sadnem vrtu

Najpomembnejše opravilo v juniju je redčenje plodov na jablanah, hruškah in breskvah

Plodiči jablane pred redčenjem.

Plodiči jablane pred redčenjem.

Po redčenju pustimo samo en plodič.

Po redčenju pustimo samo en plodič.

Kliknite na video za ogled.

Redčenje plodov opravimo v začetku junija po naravnem odpadanju plodičev. Redčimo plodiče na jablanah, hruškah in breskvah. Pri jablanah in hruškah pustimo po en plodič iz skupine, pri breskvah pa razredčimo plodiče na razdaljo od 8 do 10 cm. Pustimo le najlepši plod.

Katere plodove odstranimo?

Odstranimo poškodovane, pozeble in neizenačene plodiče. Kasnejše redčenje v juliju nima več vpliva na rodnost v naslednjem letu, izboljša se le kakovost plodov tekočega leta. V plodove naj bi se razvilo na drevesu le 10 – 15 % oplojenih cvetov.

Redčenje poškodovanih plodičev.

Redčenje zaradi pozebe poškodovanih plodov.

Zakaj je treba redčiti plodove?

V letih, ko je na drevesu obilen cvetni nastavek in tudi dobra oprašitev, drevo nastavi več plodov. Večja količina plodov odvzame drevesu več hranil, da nastavi in razvije tekom poletja cvetne brste za naslednjo pomlad.

Redčenje plodov v sadovnjaku

Z redčenjem in primerno razporeditvijo plodov pridelamo debelejše in lepše plodove, pri poznih sortah jablan se takšni plodovi tudi bolje skladiščijo in bodo dlje časa obdržali sortne lastnosti.

Strah pred preveliko izgubo pridelka zaradi redčenja ni potreben, saj bi bila končna teža nerazredčenih plodov skoraj enaka razredčenim.

Pravilno redčena jabolka

Lepo razviti plod.

Enakomerno razporejeni plodovi se ne bodo izrivali in posledično odpadali. Za lažje delo uporabimo sadjarske škarje. Redčenja se lotimo v suhem vremenu. Z ukrepom omejujemo tudi pojav bolezni in škodljivcev.

Zavijači so velika težava, z redčenjem plodov jih bo manj

Zavijači med stiskajočimi se plodovi.

Jabolčni zavijač (gosenica metulja, ki povzroča črvivost plodov) se ponavadi seli iz ploda v plod, kjer se plodovi stikajo. Z omenjenim ukrepom zmanjšamo ta pojav tudi do 30 %. Širjenje okužbe z navadno sadno gnilobo je prav tako izrazit pojav v preveliki gneči plodov.

Pri določenih sortah jablan je izmenična rodnost sortni pojav in je z redčenjem ne odpravimo. Več o redčenju plodov preberite na povezavi tukaj.

KLIKNITE TUKAJ za naročilo vabe za jabolčnega zavijača.
Za več informacij in pomoč pri nakupu nas lahko tudi pokličite na 031 848 038.

Obiramo jagode, češnje, pozne sorte sibirskih borovnic, prvi rod 2× rodnih malin in zgodnje sorte ribeza

češnje

Češnje v košari.

 

Oberemo večino sort češenj. Izjema so zelo zgodnje in pozne, ki rodijo v začetku julija.

Češnje za svežo porabo obiramo ročno, skupaj s pecljem. V hladilniku se obdržijo le krajši čas, v kolikor jih takoj po obiranju shranimo na hladno.

Pozne sorte sibirskih borovnic obiramo v polovici junija. Plodove sibirskih borovnic je najbolje pojesti kar takoj, kot sveže sadje.

Mesečne sorte jagod – “ljubezenska” gozdna jagoda v primerjavi z 2 evrskim kovancem.

Na sadnem meniju so v juniju mesečne sorte jagod. Izjemno nas je presenetila mesečna sorta gozdne jagode z rožnatimi cvetovi. Sorta gozdne jagode, ki jo z domačim imenom imenujemo ljubezenska gozdna jagoda, je presenetila z nenavadno velikimi plodovi. Proti koncu junija že obiramo tudi sorte rdečega ribeza.

Ne pozabimo na varstvo pred boleznimi in škodljivci

V času vegetacije mrgoli raznih žuželk, trosov gliv, voluharjev, gosenic polžev ter drugih nevšečnosti. Zato moramo biti temeljiti pri pregledovanju rastlin. Predvsem moramo že iz izkušenj vedeti, kdaj moramo preventivno ukrepati.

Bolezni in škodljivce je treba znati tudi prepoznati. Vse žuželke in vsaka pika na listu tudi ni nevarna, zato ni potrebno takoj posegati po škropivih.

KLIKNITE TUKAJ za naročilo pripravkov proti škodljivcem.

Jablane in nešteto težav

Gosenica jabolčnega zavijača

Gosenica jabolčnega zavijača.

Najpogostejše in nevarne bolezni jabolk so jablanov škrlup, hrušev ožig, jablanova pepelasta plesen in jablanov rak.

Pomembni škodljivci jablan so listne uši. Nevarna je jablanova mokasta uš, krvava uš, jablanova uš šiškarica in zelena jablanova uš. Pomembno škodo naredi gosenica jabolčnega zavijača.

Škodljivci in bolezni jablane

  
KLIKNITE TUKAJ za informacije o sredstvu za odporne in vitalne rastline. Za manjši vrt priporočamo nakup paketa 5-ih izdelkov. Za več pomoč pri nakupu nas lahko tudi pokličite na 031 848 038.

Hruške najpogosteje okuži rja

Hruševa rja.

 

Hruške okužijo najpogosteje hruševa rja in hrušev škrlup. Škodljivci hrušk so predvsem osa brstarica, in hruševa bolšica in hržica.

Bolezni hruške

  

Škodljivci hrušk so predvsem osa brstarica in hruševa bolšica in hruševa hržica.

  

Slive rade napadajo listne uši in zavijači

Zelena slivova uš.

 

Plodove sliv napada češpljev zavijač. Škodo v plodovih povzročajo gosenice tega metulja. Pogovorno rečemo temu pojavu črvivost. Izjemno nevarne in tudi zelo agresivne so listne uši na slivi. Poznamo zeleno, rjavo in mokasto slivovo uš.

Močan napad uši je nevaren pri mladih drevesih. V kolikor uši ne zatiramo lahko rast popolnoma ustavijo ali jo izmaličijo. Opazimo bolezni, kot je rožičavost, luknjičavost in pegavost.

KLIKNITE TUKAJ za naročilo vabe za češpljevega zavijača.
Za več informacij in pomoč pri nakupu nas lahko tudi pokličite na 031 848 038.

Bolezni slive

  

Češnje in težave z ušmi in muho

Črna češnjeva uš.

 

Od škodljivcev je nujno zatiranje črne češnjeve uši. Uši se naselijo na spodnjem delu lista in ga zavijejo.

Škodo v plodohih opravi češnjeva muha, po domače temu rečemo, da je češnja črviva. Muha odlaga jajčeca na zoreče češnje iz katerih se razvijejo ličinke, ki objedajo meso okoli koščice.

Bolezni češnje

  

 

Tej nevšečnosti se lahko izognemo z sajenjem zgodnjih sort češenj, ki zorijo do 4 češnjevega tedna. Pozne sorte lahko nekoliko očuvamo z rumenimi lepljivimi ploščami, ki jih razobesimo na drevo preden začnejo češnje spreminjati barvo v rumeno. Napadene plodove lahko po obiranju tudi potopimo v vedro vode in črvički bodo izplavali iz plodov.

Češnje radi pozobajo tudi ptiči. Krošnje lahko prekrijemo z gosto mrežo, v kolikor imamo zaradi ptic veliko škodo.

KLIKNITE TUKAJ za naročilo vabe za češnjevo muho.
Za več informacij in pomoč pri nakupu nas lahko tudi pokličite na 031 848 038.

Breskve in težavna kodravost

Močna okužba z breskovo kodravostjo.

Če nismo bili temeljiti v času zimskega škropljenja proti kodravosti, je videz breskve precej žalosten. V tem primeru poberemo okuženo listje v celoti. Poberemo ga iz drevesa in tudi pod krošnjo. Drevo se bo znova olistalo, vendar slabelo v rasti in vitalnosti. Tudi pridelek bo slabše kakovosti.

Rešitev je jesensko škropljenje z bakrenimi pripravki, ko listje odpade in pravočasno spomladansko škropljenje. Več o predpomladanskem škropljenju si preberite tukaj.

Bolezni breskve

  

 

Pri breskvah se pojavlja tudi cvetna monilija, breskov škrlup na plodovih in listna luknjičavost koščičarjev na listih. Med škodljivci so nadležne vsako leto listne uši, breskov zavijač (črvivost plodov) in breskov molj. Občasno breskve napada tudi kapar na določenih območjih.

KLIKNITE TUKAJ za naročilo pripravkov proti škodljivcem.
Za več informacij in pomoč pri nakupu nas lahko tudi pokličite na 031 848 038.

Varujmo koristne organizme

ličinka polonice

Plenilci in plenilski zajedavci, ptice ujede in sesalci nam prihranijo veliko dela, predvsem pa poskrbijo za edinstveno ekološko varstvo in ohranjajo naravno ravnovesje. V kolikor imajo možnost, da se prosto razmnožijo nam lahko povsem rešijo sadno drevo in pridelek.

Ko opazimo, da naravno ravnovesje nima zadostnega učinka posežemo po naravnih pripravkih za zaščito rastlin. Ličinke polonic pojedo veliko listniš uši, prav tako muhe trepetavke in njezdniki. Več o koristnih organizmih si preberite TUKAJ.

Preganjamo voluharje

Poškodbe na drevesu, ki jih naredi voluhar.

 

Tla pod krošnjami dreves ohranjamo brez plevelov in trave. Pleveli porabijo predvsem pri mladih drevesih veliko vode in hranil.

Če je kolobar pod drevesom neporaščen se bo voluhar tam nerad zadrževal. Visoka trava in pleveli voluharju nudijo zatočišče, kjer ga ujede in mačke ne vidijo. V čistem kolobarju ali pasu, če gre za vrsto dreves v sadovnjaku se voluhar zelo nerad skriva ali naredi gnezdo.

Z redno prisotnostjo, voluharja tudi oviramo in splašimo.

 

KLIKNITE TUKAJ za naročilo učinkovite vabe za voluharja.
Za več informacij in pomoč pri nakupu nas lahko tudi pokličite na 031 848 038.

Redno okopavanje tal pod drevesi je zelo koristno

Okopavanje tal pod drevesnimi krošnjami

Okopavanje tal pod drevesnimi krošnjami.

Prednost nezatravljenega kolobarja pod drevesi v vrtovih je tudi v tem, da debla dreves ščitimo pred poškodbami med košnjo. Z kosilnico ali koso velikokrat odrgnemo deblo, te rane pa so pot do okužb z glivami, ki povzročajo odmiranje dreves.

Za čiščenje zemlje v vrtovih in okopavanje uporabimo motiko. Okopavamo v sončnih dneh, da se plevel hitreje posuši.

Tudi ko ni plevela z plitvim okopavanjem zemljo zrahljamo. Z rahljanjem uničimo skorjo, ki se zaradi sušenja zemlje tvori na površini. Na ta način onemogočimo pretirano izhlapevanje vode.

KLIKNITE TUKAJ za naročilo kakovostnega vrtnega orodja.
Za več informacij ali pomoč pri nakupu nas lahko pokličite na 031 848 038.

Opravimo gojitveno rez mladih dreves

Mlado drevo češnje z lepo razporejenimi poganjki.

Poganjke privezujemo v vodoraven položaj, jih usmerjamo in smiselno razporejamo okoli osnovnega debla. Ponavadi se vrh drevesa obraste z več poganjki. Pustimo le en poganjek, ki bo nadaljeval rast navzgor, poševno zarežemo, da se bo lepo zarastel in zamažemo z cepilno smolo.

Odstranimo konkurenčne poganjke vrhu, to so po navadi 2 do 3 poganjki tik pod glavnim poganjkom, ki bo nadaljeval rast.

Vrh mladega drevesa privežemo na primerno razdaljo od količka, da se bo obrasel z novimi poganjki. Drevje vzgajamo že prvo leto po sajenju s ciljem vzgojiti drevo s primerno razporejenimi poganjki in pravilno gojitveno obliko.

 

KLIKNITE TUKAJ za naročilo sadjarske literature.
Za več informacij in pomoč pri nakupu nas lahko tudi pokličite na 031 848 038.

Namakanje in zastiranje zemlje

Zastirka in namakalna cev.

Poskrbimo tudi za zastirko iz slame. Zastirka omejuje rast plevelov in prehitro izpiranje hranil, zadržuje talno vlago in ohranja rahlo zemljo. Pod zastirko se lažje ohranjajo koristni organizmi. Res pa je, da v peščenih tleh pod zastirko voluharji najdejo varnejše zatočišče in zaradi rahlih tal lažje kopljejo rove.

Zeleni svet priporoča:

Sadne rastline bodo v vrtu obrodile okusne in zdrave plodove ob upoštevanju strokovnih nasvetov. Redno kontrolirajte morebiten pojav bolezni in škodljivcev ter izbirajte kakovostne sorte sadnega drevja in jagodičja.

KLIKNITE TUKAJ za naročilo ekoloških pripravkov za varstvo pred boleznimi in škodljivci.
KLIKNITE TUKAJ za sadjarsko svetovalne knjige.
KLIKNITE TUKAJ za BIO past proti voluharju.
KLIKNITE TUKAJ za orodje, ki ga uporabljamo v vrtu in sadovnjaku.
KLIKNITE TUKAJ za eko pripravke, za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci.

Za več informacij ali pomoč pri nakupu nas lahko pokličite na 031 848 038.

Koristne vsebine si preberite tudi na spodnjih povezavah:

natisni članek

© Zeleni svet

Deli objavo z drugimi ♥


Prijava na novice


Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *