Koristni organizmi v sadnem vrtu – ohranjajmo naravno ravnovesje

Sadno drevje v manjših ali večjih vrtovih je prav tako izpostavljeno boleznim in škodljivcem. V prispevku se bomo posvetili predvsem naravnemu ravnovesju med škodljivci sadnega drevja in njihovimi naravnimi plenilci.

Če opazimo te neutrudne pomočnike na sadnem drevju pustimo, da opravijo svoje poslanstvo. V kolikor imajo možnost, da se prosto razmnožijo nam lahko povsem rešijo sadno drevo in pridelek. Ko opazimo, da naravno ravnovesje nima zadostnega učinka posežemo po naravnih sredstvih  za zaščito rastlin. Poznati pa moramo tudi razvojni ciklus teh koristnih živalic in jih prepoznati v svojem vrtu.

KLIKNITE TUKAJ, vpišite vašo e-pošto in prejemali boste podobne brezplačne nasvete. Če vam je nasvet všeč nas pripočite tudi prijateljem.

Katere škodljivce redno opazimo vsako leto?

Izpostavimo naj škodljivce, ki so na sadnem drevju najpogostejši. To so: listne uši, kaparji in pršice. Veliko škode na plodovih povzročajo sadni zavijači in zavijači lupine sadja (jabolčni zavijač, češpljev zavijač, breskov zavijač). Zavijači so gosenice metuljev, ki povzročijo črvivost plodov. Ličinka češnjeve muhe napada predvsem pozne sorte češenj in povzroča črvivost češenj. Vse ostale škodljivce sadnega drevja si lahko ogledate v galeriji slik pod posamezno sadno vrsto.

  

Naravno ravnovesje je velikokrat porušeno, zato za ukrepanje proti črni češnjevi uši, mokasti jablanovi uši, malem zimskem pedicu, listnim zavrtačem, uporabimo pripravek iz pečk tropskega drevesa neem. Sredstvo lahko uporabimo pri vseh koščičarjih in pečkarjih, razen na hruškah.

Najpogostejše in najpomembnejše koristne žuželke

Delimo jih na plenilce in plenilske zajedavce.

Plenilski zajedavci izležejo jajčeca v gostitelja – škodljivca in ga na ta način zatrejo. Med plenilske zajedavce štejemo parazitske osice goseničarke, najezdnike in parazitske osice.

Najpomembnejši plenilci so: ličinke muhe trepetavke, polonice in ličinke tenčičaric.

ličinka muhe trepetavke

Muhe trepetavke poznamo po značilnem lebdenju. Ko pa jih prestrašimo hitro vzletijo. Njihove ličinke pojedo do 40 listnih uši na dan. Muhe trepetavke odlagajo jajčeca med listno površino. Njihove ličinke pa se prehranjujejo z listnimi ušmi in bolšicami.

ličinka polonice

Polonice uvrščamo med hrošče. Hranijo se z listnimi ušmi, kaparji in celo pršicami. Ena ličinka polonice na dan poje do 50 listnih uši. Polonice so različnih barv in se ločijo po številu pik.

Najpogostejše so: sedempikčasta, dvopikčasta in črna polonica, ki se prehranjuje s pršicami. Razširjene so tudi druge polonice. Spomladi kmalu po olistanju drevja opazimo številne ličinke polonic. Teh ličink z listov ne odstranjujemo.

tenčicarica

Odrasle primerke tenčičaric prepoznamo po zeleni barvi in prozornih krilih. Pozimi jih opazimo tudi v stanovanjih. Njihove ličinke pojedo tudi do 50 listnih uši na dan. Imajo močan grizalni aparat, zato so zoper uši, tripse in celo kaparje pomemben plenilec.

Listne uši na sadnem drevju

Vsaka sadna vrsta ima specifične vrste listnih uši in nekatere uši so še posebej agresivne in povzročijo na sadikah in mladih drevesih nepopravljivo škodo. Izpostavimo uši na koščičarjih: mokasta uš na slivi in zelena slivova uš, uši na breskvah, črna češnjeva uš, ter jablanova mokasta uš so še posebej agresivne.

Omenjene uši povsem deformirajo listne površine in zavirajo razvoj mladih poganjkov. Ko so listi zviti je dostop naravnim plenilcem oviran. Prav tako je otežen nanos sredstev za ekološko varstvo rastlin.

Poškodba mladih poganjkov na slivi.

Poškodba mladih poganjkov na slivi.

Uši zavirajo rast novih poganjkov, ki je nujno potrebna, z izločanjem lepljive medene rose ustvarjajo pogoje za širjenje gliv sajavosti na listni površini, ter prenašajo rastlinske viruse.

Zdrava listna površina je potrebna za fotosintezo in optimalen razvoj plodov na sadnem drevju. Eno jabolko potrebuje kar 30 – 50 zdravih listov.

Uši na drevju živijo v prijateljstvu z mravljami, ki ližejo izločke uši – medeno roso. Mravlje tako preprečujejo in odganjajo ostale koristne plenilce in tako pomagajo ušem, da se hitreje razmnožujejo in nemoteno povzročajo škodo.

Ostali pomembni plenilci

Kot pomembne plenilce naj omenimo še razne stenice, plenilske pršice in nematode. Tudi bakterije in virusi v ekološkem varstvu pripomorejo k zatiranju škodljivcev. Bakterija Bacillus thuringiensis uničuje gosenice metuljev. Virusi granuloze povzročajo propad jabolčnih zavijačev in zavijačev lupine sadja.

T-drogovi za ujede

T-drogovi za ujede

Ne pozabimo na domačo mačko in podlasico, ki sta zelo pomembna plenilca iz rodu sesalcev. Preženeta in ulovita lahko veliko voluharjev. Vse o zatiranju voluharjev preberite tukaj.

Tudi ptice ujede so pomemben varuh vrtov in sadovnjakov. Postavimo jim T-drogove, kjer bodo oprezale za požrešneži mladih korenin.

Kako pomagamo koristnim organizmom preživeti?

´Hotel za koristne žuželke´

´Hotel za koristne žuželke´

V vrtove postavimo insektnike, ki jih lahko naredimo sami. Podlasicam in ježem nastavimo kupe kamenja in vejevja, kamor se bodo lahko skrili. Ujedam postavimo T-drogove, kjer bodo prežali na voluharje.

Postavimo tudi valilnice za ptice. Mala in velika sinica se prehranjujeta z raznimi ličinkami, zato varujmo tudi ptice in jim omogočimo gnezdenje v neposredni bližini vrtov in sadovnjakov.

© Zeleni svet

Deli objavo z drugimi ♥


 

Uspešno ste se prijavili na brezplačne nasvete!

Poslali smo vam potrditveni email in brezplačno darilo. Vkolikor emaila niste prejeli, poglejte med vsiljeno pošto oz. znotraj gmaila preverite zavihek Promocije.

Obiščite nas tudi na socialnih omrežjih, kjer lahko         prav tako spremljate naše poučne vsebine

 

Naročite se na nove objave, brezplačno!

 


Napačen email naslov.


 


Pusti komentar

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *