Kako smo ogreli domač rastlinjak, ga zalili in prezračili?

Rastlinjak najlažje ogrevamo z žerjavico iz kamina

Odličen pripomoček za ogrevanje domačega rastlinjaka je žerjavica iz domačega kamina. Žerjavico postavimo v kovinsko posodo in jo prenesemo v rastlinjak. Vroča žerjavica, ki jo pokrijemo s pepelom oddaja toploto cel dan. Tako lahko vzdržujemo temperaturo okrog 0 stopinj Celzija, če zunaj temperatura pade močno pod ledišče.

ogrevamo rastlinjak

Rastlinjak, ki ga ogrevamo z žerjavico je pozimi poln sveže zelenjave.

 

Žerjavico lahko uporabljamo tudi namesto sveč, ki imajo manjši učinek in so stroškovno dražje. V primeru uporabe sveč je bolje uporabiti oljne sveče, ki gorijo dalj časa.

Kako ogrevamo rastlinjak s svečami?

V primeru temperatur okrog ledišča lahko rastlinjak velikosti 30 m2 ogrevamo z nekaj svečami. Na ta način ohranjamo temperaturo v rastlinjaku okrog 10 °C čez dan in okrog 5 °C v nočnem času. Pri tem pazimo, da nam sveče v nočnem času ne ugasnejo.

Pri zapiranju stranskih bokov in zračenju pazimo, da po zapiranju mesta dobro tesnijo. Samo na takšen način ne bo prihajalo do toplotnih izgub.

V rastlinjaku je prijetnih 11 °C.

Tako se zrak v rastlinjaku ne ohladi, topla ostane tudi zemlja. Če se temperature zunaj spustijo pod – 10 °C v glineno ali emajlirano posodo postavimo 4 sveče. Tako ni nevarnosti, da bi v rastlinjaku temperatura padla pod ledišče.

KLIKNITE TUKAJ in se prijavite na brezplačne e-novice Zeleni svet.
Poleg tega boste obdarjeni s koristnim darilom.

Za oddajanje toplote poskrbi stara posoda

V našem primeru smo za ogrevanje domačega rastlinjaka uporabili staro emajlirano posodo, ki je volumna 30 litrov. Pod posodo postavimo kovinsko podlago, da ne pride do požara. V tako posodo lahko postavimo 4 do 5 sveč.

Posodo smo v zgornjem delu naluknjali kar s kladivom. Uporabna je tudi glinena posoda, ki ji navrtamo luknje za dovod zraka. Če tega ne naredimo sveče hitro ugasnejo.

Rastlinjak ogreva stara emajlirana posoda in nekaj sveč.

Ob postavitvi posode smo spodnji del zamaknili na rob debelejše deske, da smo ustvarili prepih, ki omogoča boljše izgorevanje sveč in boljše oddajanje toplote. Posodo lahko naluknjate tudi na spodnjem delu in jo postavite na sredino deske ali drugo stabilno površino.

Kdaj začnemo z ogrevanjem s svečami?

Sveče postavimo na kovinski podstavek in pokrijemo z naluknjanim loncem.

Večji kot je rastlinjak počasneje se ohlaja. Z ogrevanjem s svečami pričnemo takoj, ko zima pokaže svojo moč.

Če je vreme oblačno in ni sonca se rastlinjak ohladi že v nekaj dneh in je treba poskrbeti za alternativne vire ogrevanja. Ogrevamo lahko z navadnimi ali oljnimi svečami. Strošek za ogrevanje je manjši, če uporabimo oljne sveče, ki gorijo dalj časa.

 

Rastlinjak ogrevamo v mrzlih nočeh in temperaturah okrog ledišča. Drugače je temperatura v rastlinjaku hitro enaka kot zunaj na vrtu. V primeru zimskega sončnega vremena in temperatur okrog 10 °C sveče ugasnemo, saj se takrat temperature v rastlinjaku hitro dvignejo tudi na 20 °C in več.

Znotraj rastlinjaka je temperatura 10 °C višja kot zunaj.

Zakaj smo se odločili za ogrevanje rastlinjaka

Za ogrevanje domačega rastlinjaka smo se odločili, da bi zimsko solato hitreje pobirali. Tudi motovilec hitreje napreduje v ogrevanem rastlinjaku.

Motovilec hitreje raste.

 

Konec januarja smo sadili tudi mlado čebulo, mlad česen, sejali azijsko listno zelenjavo, divjo rukolo, grah, redkvico, špinačo, zimski portulak, zato želimo pospešiti začetno rast rastlin in poskrbeti, da mlade rastline ne pozebejo.

Tako rastlinjak ne bo nikoli prazen. V hladnih dneh in nočeh bo ostal prijetno topel. V zimskem rastlinjaku želimo rast pospešiti tudi zato, ker želimo v drugi polovici aprila saditi plodovke.

V ogrevanem rastlinjaku zalivamo tudi pozimi

V ogrevanem rastlinjaku zalivamo tudi v zimskem času. Sveče in posoda vzdržujejo temperaturo 10 °C čez dan in ponoči okrog 5 °C. Tako je temperatura v rastlinjaku 10 °C večja kot zunaj. Ob toplejšem ozračju znotraj rastlinjaka so večje potrebe po vodi tudi v rastlinjaku.

Znotraj ni dežja, da bi zalival rastline. Če ne zalivamo lahko rastline v slabih desetih dneh trpijo sušo. Še posebno, če je vreme sončno in se rastlinjak močno segreje. Takrat je treba rastlinjak redno zračiti.

Zalivanje zimske solate.

Zalivamo po celih gredicah in tako namočimo zemljo. Ob robovih rastlinjaka je običajno zemlja bolj vlažna, saj del vode v rastlinjak zaide s taljenjem snega. V tem območju zalivamo nekoliko manj.

KLIKNITE TUKAJ in se prijavite na brezplačne e-novice Zeleni svet.
Poleg tega boste obdarjeni s koristnim darilom.

Zimsko sonce najhitreje ogreje rastlinjak

V primeru sončnega zimskega dne brez oblakov se rastlinjak zelo hitro ogreje. Tako je lahko že v dopoldanskih urah zelo toplo. Za rastline ni najbolje, če temperature preveč nihajo. Na termometru je treba paziti, da v rastlinjaku ni prevroče. Zato je temperaturo treba redno uravnavati z zračenjem.

V primeru toplega dne in zelo mrzlih noči lahko v velik rastlinjak ujamemo dovolj toplote, da v njem ponoči ni močnih ohladitev. V zelo mrzlih in jasnih nočeh lahko problematične vrtnine pokrijemo z zimsko vrtno tkanino, ki jo napnemo čez loke.

Ne pozabimo na zračenje rastlinjaka

V primeru tople sončne zime je treba rastlinjak redno zračiti tudi v zimskem času. Drugače se temperature povzpnejo tudi na 20 °C in več. Odpremo ga običajno okrog 11 ure dopoldan, da se nam preveč ne ohladi. Zapiramo ga v zgodnjem popoldnevu. Tako bo tudi ponoči ostal primerno ogret. Priporočamo bočno zračenje, saj bo v tem primeru manj možnosti za razvoj bolezni, ki lahko obiščejo zimske vrtnine, če je preveč vlažno in vroče.

Če ni sonca rastlinjak zračimo na hitro. V sončnem vremenu zračimo dokler sonce ogreva rastlinjak.

Za nekaj minut ga odpremo tudi v primeru oblačnega vremena in mraza, ko ga ogrevamo s svečami. Če tega ne naredimo bo zrak v notranjosti preveč vlažen in manj svež. Tako se bomo tudi mi ob delu v rastlinjaku bolje počutili.

Kaj bomo sadili za zimskimi vrtninami?

Vse zimske vrtnine bomo pobrali pred sajenjem paradižnika, paprike in kumar, ki bodo zasedle rastlinjak konec aprila. Med omenjene plodovke bomo sadili tudi dobre sosede. Ob paradižnik največkrat sadimo solato, bazliko. V poletnem času pa motovilec in špinačo. Paprika dobro uspeva tudi v družbi nadzemne kolerabice.

Ob jajčevcu lahko sejemo tudi grah in nizek fižol. Ob kumarice na opori sadimo solato in baziliko. Med solato priporočamo setev redkvice, rukole in vrtne kreše.

Zeleni svet priporoča:

Rastlinjak je poln sveže domače zelenjave tudi v zimskem času. Zagotavlja temelj celoletne samooskrbe za vsakega vrtičkarja. Priporočamo, da rastlinjak postavite tudi v vašem vrtu.

KLIKNITE TUKAJ in se prijavite na brezplačne e-novice Zeleni svet.
Poleg tega boste obdarjeni s koristnim darilom.

© Zeleni svet

natisni članek

Všečkajte in delite s prijatelji ;)
Prijava na novice


7 komentarjev na “Kako smo ogreli domač rastlinjak, ga zalili in prezračili?

  1. Nada

    G.Davor ,zanima me kaksno salotko saditi drobno ali debelo.Za cebulcek vem za salotko pa ne.Hvala za odgovor in lep dan Nada

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni ga. Alenka, najbolje, da se posvetujete v podjetjih, ki tržijo rastlinjake. Na Zelenem svetu nimamo v ponudbi omenjenega higro/termometra.

      Reply
  2. Irena

    Lahko prosim za sliko zimskega portulaka. Za kaj se uporablja? Ali je le ta v sorodu z tolščakom?
    Hvala za odgovor Irena

    Reply
    • Irena

      Zanima me kakšen je namen tistih lesenih klad v rastlinjaku?
      Tudi jas bi prosila za sliko zimskega portulaka. Ali ima le ta enake vsebnosti hranil in jedilne lastnosti kot tolščak?
      Hvala za odgovor

      Reply

Dodaj odgovor

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *