Kako smo ustavili plevel in zmanjšali porabo vode?

Rahljanje tal, odstranjevanje plevela in zastiranje tal usteza vsem rastlinam, še posebno papriki in kumaricam, ter  ostalim plodovkam, ki so večje porabnice vode v vrtu.

Enostavno odstranjevanje plevela na vrtni poti in robovih gredic

Spodrezovanje plevela na vrtni poti in robovih gredic je najlažje takrat, ko je plevel še majhen. To najlažje naredite s pomočjo ročnega vrtnega plevelnika, ki je primeren za manjše in večje vrtove.

Spodrezovanje plevela na vrtni poti.

 

Z njim lahko spodrezujete plevel na vrtnih poteh in vrtnih gredicah. Tako pred poletjem omogočite razraščanje vrtnin in ustavite plevel, ki z vrtnimi rastlinami tekmuje za vodo in hranila.

Vrtna pot brez plevela.

KLIKNITE TUKAJ za plevelnik, ki enostavno in hitro spodreže plevel na vrtnih poteh in robovih gredic. Za več informacij in pomoč pri nakupu pokličite 031 848 038.

Rahljanje tal v rdeči pesi in fižolu

Za rahljanje tal so hvaležne vse vrtnine. Priporočamo, da okopavanje z motiko zamenja ročni vrtni kultivator, ki ima tri roglje. Tako ne boste poškodovali korenine vrtnin. Delo bo tudi hitreje opravljeno. Če ste rastline sadili na primerno razdaljo bo obdelava tal hitra in enostavna.

Med vrstami rdeče pese ročni vrtni kultivator enostavno vlečete za sabo in zrahljate tla. Tudi fižol je hvaležen za to, da v območje korenin spustite več zraka. Tako se bo bolje in hitreje razraščal.

Fižol je hvaležen za rahljanje tal.

Rdeča pesa pred in po rahljanju tal.

Ročni vrtni kultivator tla rahlja in preprečuje razraščanje plevela v vrnih gredicah. Plevel po uporabi ročnega kutivatorja z lahkoto odstranite z gredic. Priporočamo, da gredice rahljate vsakih 14 dni in po vsakih močnejših poletnih padavinah.

KLIKNITE TUKAJ za ročni kultivator, ki rahlja tla in preprečuje razraščenje plevela v vrtni gredi. Za več informacij in pomoč pri nakupu pokličite 031 848 038.

Bučke in čebula pred poletjem

Bučke v juniju razvijejo veliko listne mase in senčijo same sebe. Če so tla zbita jih rahljajte z ročnim kultivatorjem. Pri tem pazite, da ne polomite listov, ki so v tem obdobju zelo krhki in se hitro lomijo.

Bučke senčijo same sebe.

Rahljanje tal med čebulo.

 

Če ste čebulo sadili na primerno razdaljo je delo z ročnim kultivatorjem hitro in učinkovito. Pri delu tudi ne boste poškodovali čebule. Tako bo manj težav, ki so povezane s poškodbami pri delu. Tudi v tem primeru ročni kultivator premaga vrtno motiko.

Paprike in zelje imajo rade zastirko

Pred zastiranjem tal, ki zadržuje vlago v zgornjem delu tal in preprečuje razraščanje plevela tla rahljamo. To je najbolje narediti takoj po padavinah, ko so tla še rahla in vlažna. V juniju vrtna tla zaščitimo z zastirko. Tako bo zalivanje, ki vzame vrtičkarju največ časa postalo lažje. V vrtu boste porabili manj vode in dalj časa uživali v lepotah domačega vrta.

Zastiranje paprike s slamo.

Za zastirko je najbolj uporabna slama, ki je tudi najbolj obstojna. Zastirka iz trave, ki smo jo pokosili v maju, ne vsebuje semen plevelov je treba večkrat obnavljati, saj hitreje razpade.

Travna zastirka zdrži manj časa kot slama.

Paradižnik v vrtu in rastlinjaku

Za zastiranje tal je hvaležen tudi paradižnik. Pred zastiranjem tal paradižnika priporočamo, da odstranite spodnje liste, ki se dotikajo tal. Debelejša kot je zastirka, bolje bo zadrževala vlago in manj vode boste porabili za zalivanje.

Tudi paradižnik je hvaležen za zastiranje tal.

Tla v rastlinjaku zastremo takoj po sajenju vrtnin

 

Pri zastiranju tal s slamo upoštevajte dejstvo, da se slama sčasoma sesede. Zastirka je lahko ob zastiranju debeline tudi 10 cm. Pod vplivom dežja in zalivanja se bo sesedla na primerno višino. Vse vrtnine v rastlinjaku zastiramo takoj po sajenju.

Krompir, melone, kumare in ostale plodovke

Krompir je strnil vrste in zastiranje tal ni potrebno. Vsekakor svetujemo, da zastirko uporabite tudi pri melonah, kumarah, čilijih in ostalih plodovkah. Vse omenjene vrtnine so večje porabnice vode in jim zastirka zelo ustreza.

Krompir je strnil vrste.

Če rastline sadite v mešanih posevkih priporočamo, da počasi rastoče vrtnine kombinirate s hitrorastočimi. Rastline v mešanih posevkih se gosto razraščajo in senčijo tla. Tako učinkovito preprečujejo izsuševanje tal.

Melone pred poletno vrtočino.

Zeleni svet priporoča:

Plevel v vrtu odstranimo pred zastiranjem tal. Na vrtnih poteh ga najhitreje odstranimo s plevelnikom, ki ga spodreže. V vrtnih gredicah uporabimo ročni kultivator, ki ima tri roglje in tla tudi rahlja. Rastline so hvaležne za redno nego tal. Privoščite jim najboljšo oskrbo.

KLIKNITE TUKAJ za plevelnik, ki enostavno in hitro spodreže plevel na vrtnih poteh in robovih gredic.
KLIKNITE TUKAJ za ročni kultivator, ki rahlja tla in preprečuje razraščenje plevela v vrtni gredi. Za več informacij in pomoč pri nakupu pokličite 031 848 038.

natisni članek

© Zeleni svet

Deli objavo z drugimi ♥


Prijava na novice


3 komentarjev na “Kako smo ustavili plevel in zmanjšali porabo vode?

  1. Breda Arnejsek

    Zanima me zakaj je potrebno rahljati zemljo, ki je pod zastirko. Okrog vseh posajenih rastlin in tudi okrog posejanih, cim so vzklile, sem dala zastirko iz miskantusa ze maja oz cim sem jih posadila. Plevela skoraj ni, tisti, ki pa je pognal skozi zastirko, zlasti slak, pa ne morem odstraniti s plevelnikom, ker bi odstranila tudi zastirko. A ker gre rad iz rahle zemlje in ga ni veliko, to ni tak problem. Zanima me tudi ali je zastirka lahko skodljiva (mogoce zacne gniti, spodbuja razvoj plesni oz. Je gnezdo za polze) v danih vremenskih razmerah, ko skoraj vsak dan dezuje. Ali je bolje pocakati s polaganjem zastirke do vrocih poletnih dni? Trenutno sicer ne opazam nobenih skodljivih ucinkov zastirke, ne vem pa, ce je to pravilo sli izjema.

    Hvala za odgovor,
    Breda

    Odgovori
    • Zeleni Svet Avtor

      Zemlje pod zastirko ni treba rahljati, saj jo zastirka ohranja rahlo. Slak enostavno zatrgavate tik ob zemlji, tako slabite rastlino v rasti. Zastirko vedno položite v mesecu juniju. Najbolje je uporabiti slamo, lahko je tudi ovčja volna. Pod zastirko se lahko naselijo voluharji. Voluharji so še posebej aktivni v peščeni zemlji.

      Odgovori
    • Erik

      Zastirka ni podvržena hitremu gnitju, pojavi se lahko plesen, ker iz slame gojimo tudi gobe, so le te za vrt lahko koristne. Zastirka naj se ne dotika sadik. Sicer pa zastirko lahko privzdignete, odmaknete, zrahljate, posušila se bo hitro, prej kot trava, ki sicer pade skupaj. Pod slamo lahko kombinirate tudi plast ali dve časopisa, kartona, odvisno od kulture.

      Odgovori

Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *

© Zeleni svet. Vse pravice pridržane. 
Skupnost ljubiteljev rastlin, narave, urejenega bivalnega prostora in ekološkega vrtnarjenja.