Pozeba v sadovnjaku, posledice in domače rešitve

KLIKNITE NA VIDEO ZA OGLED PRISPEVKA:

Prispevek smo pripravili v sodelovanju z Matjažem Maležičem, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana. Fotografije: Matjaž Maležič, video Zeleni svet.

Pozeba marelic, breskev, sliv in poškodbe cvetov

V letih, ko so zime tople in imamo pozimi pomladanske temperature, se zgodi, da sadno drevje spomladi hitro zacveti. Če imamo v času cvetenja zelo nizke temperature, so v domačem sadovnjaku hitro težave. Nizke temperature, ki padejo pod ledišče v času cvetenja niso dobrodošle. Matjaž Maležič pravi, da cvet sadnega drevja, ko se začne odpirati, lahko pozebe že pri temperaturi -1 do -2 °C.

V nižjih in neugodnih legah je pozeba hujša

Pestič v cvetu je v času cvetenja zelo nežen in hitro zmrzne. Pozeba je hujša, če je zjutraj hladno in vlažno vreme. V dolinah, kjer se zadržuje hladen zrak in vlaga, je pozeba opazna že pri -2 °C. Vodja Sadne drevesnice Studenec pravi, da je lahko višje v krošnji pri istem mrazu škoda manjša. Prav tako je ob rahlo vetrovnem vremenu, ker veter preprečuje zadrževanje vlage, škoda po pozebi manjša.

Kje je škoda zaradi pozebe največja?

Odprti cvetovi breskev hitro pozebejo. V tem primeru pomrznejo plodnica, pestič in prašniki. Enako se zgodi pri marelici, ki cveti. Ravno tako pozebejo odprti cvetovi češenj in sliv. Pri češnjah so poškodovani celo zaprti brsti. Pojavlja se tudi škoda pri jablanah in hruškah, ki so v fazi rdečega balončka.

Pri jablanah in hruškah je zaradi pozebe najbolj prizadet srednji cvet, ki s cvetenjem prehiteva ostale cvetove.

Kako ugotovimo, če je cvet pozebel?

Pozeba v začetni fazi ni takoj vidna. Naš sogovornik pravi, da jo najlažje opazimo, če pogledamo pestič, ki je v sredini cveta. V primeru, da je pestič steklen, rjav ali črn je pozeba opravila svoje delo.

Vsak vrtičkar lahko cvet prereže na pol in preveri plodnico, ki se nahaja v spodnjem delu cveta. V primeru, da je plodnica rjava, črna je cvet pozebel. To lahko naredimo z vsakim majhnim in ostrim nožem.

So pozebli vsi cvetovi ali le nekaj?

Kako močna je pozeba lahko ugotovimo, če določimo 10 naključnih cvetov ali brstov na drevesu in preverimo stanje pestiča in plodnice. Postopek smo opisali v prejšnjem odstavku. Če je pozeblo 5 od 10 cvetov na drevesu, je pozeba 50 %. V domačem vrtu je treba preveriti več sadnih vrst in sort, ker škoda na vseh ni enaka.

V primeru, da pozeba ni velika je celo koristna, saj opravi naravno redčenje plodov že v času cvetenja.

Pozeba breskev, marelic, sliv in ukrepanje v velikih sadovnjakih

Matjaž pravi, da v velikih nasadih proti pozebi ukrepamo z oroševanjem. Z ukrepom začnemo takoj, ko temperatura pade pod ledišče. Orošuje se ves čas, ko imamo problematične temperature, oziroma toliko časa, dokler se ves led ne stopi.

V trenutku, ko kapljica vode z oroševanjem pade na brst med zamrzovanjem, odda toploto in tako vzdržuje višjo temperaturo v brstu, da marelice, breskve, slive in ostalo sadno drevje ne pozebe.

Pozeba in ukrepi v domačem sadovnjaku

V primeru, ko drevesa niso velika jih pokrijemo z zimsko vrtno tkanino. Tako s pokrivanjem ustvarimo mikroklimo, ki lahko prepeči pozebo. Temperatura je za 1 do 2 °C višja kot v okolici in sadno drevje je lahko rešeno, če temperature niso prenizke.

Doma pokrijemo tudi marelico ob zidu

Marelica cveti zelo zgodaj. Če je posajena ob zidu, je tudi to marelico priporočljivo pokriti z debelejšo vrtno tkanino. Zid se čez dan ogreje in ponoči oddaja toploto. Tako lahko preprečimo večjo škodo na marelici ob zidu. Pokrivanje marelice je koristno tudi v primeru, ko v času cvetenja dežuje. Takrat preprečimo omočenost cvetov in pojav cvetne monilije.

Kaj še odloča o pozebi sadnega drevja?

Vodja Sadne drevesnice Studenec opaža, da pozebo boljše prenesejo drevesa, ki so bila v prejšnjem letu v dobri kondiciji in so primerno prehranjena. Proti pozebi lahko krepimo rastline tudi tako, da jih nekaj dni do najmanj en dan pred nizkimi temperaturami poškropimo s pripravki za krepitev rastlin pred pozebo na osnovi alg in aminokislin. Tako je potem lahko nekoliko manj škode.

Škropljenje breskve, slive, marelice, češnje in višnje v času cvetenja

V primeru, da se v času cvetenja pojavlja vlažno vreme, dež ali jutranje megle, je treba poskrbeti za škropljenje proti cvetni moniliji. V ta namen uporabljamo izključno pripravke proti cvetni moniliji, ki so primerni za škropljenje v cvet in niso strupeni za čebele. Škropimo vedno zvečer ali zelo zgodaj zjutraj, ko ne piha veter in čebele ne letajo, da jih ne motimo.

Kaj preprečimo s škropljenjem v cvet?

Tako preprečimo okužbo in s tem uničenje cvetov, ki je večje v vlažnem vremenu, dežju. Posledično preprečimo tudi propadanje poganjkov. V primeru, da cvetje in poganjki propadajo več let zapored, lahko propade celo drevo. Zato Matjaž svetuje, da pri koščičarjih poskrbite tudi za škropljenje v času cvetenja in vlažnega vremena.

Treba je vedeti, da prvi davek pobira pozeba, drugi davek na češnjah, breskvah, marelicah in ostalih koščičarjih pa pobira vlažno in deževno vreme. Prvič škropimo, ko je odprtih do 30 % cvetov in drugič, ko so odprti vsi cvetovi. Samo tako lahko pričakujemo domače sadje tudi v neugodnih letih.

Ne pozabite na sajenje novih dreves

V pomladanskem času sadimo tudi novo sadno drevje, da pomladimo sadovnjak ali nadomestimo manj odporne sorte. S sajenjem v marcu pohitimo. Sadimo lahko tudi v toplem januarju, februarju, ko zemlja ni zmrznjena. S sajenjem nadaljujemo še v marcu in lahko še tudi v aprilu. Kvalitete sadike si lahko priskrbite tudi v Sadni drevesnici Studenec, ki je locirana v bližini ljubljanske obvoznice.

Zeleni svet priporoča:

© Zeleni svet