Rastline za kisla rastišča

Rododendroni in azaleje

Je zelo obsežen rod s številnimi vrstami in nadalje sortami. Samoniklo rastejo v vzhodni in jugovzhodni Aziji, Himalaji, Kavkazu in Alpah. Po velikosti so manjši, srednji in visoko rastoči grmi.

Gojimo jih zaradi bujnega cvetenja v mesecu maju in juniju. Nekatere vrste cvetijo tudi zgodaj spomladi.

Delimo jih na: botanične rododendrone, to so samoniklo rastoči grmi in njihove sorte, rododendronove križance, ki so vedno zeleni in jih delimo na velikolistne močno rastoče, visoke od 2 – 5 m in šibko rastoče, višine od 0,3 do 1.2 m z majhnimi listi. Tretja skupina so azaleje.

Vedno zeleni rododendroni imajo zvončaste cvetove v socvetju z večinoma desetimi prašniki in različno obarvanimi pegami v grlu cveta. Sorte in hibridi z različno obarvanimi cvetovi so lahko v beli, rumeni, rožnati, rdeči, vijolični in modro vijolični barvi.

  

Azaleje so večinoma listopadne, z atraktivno jesensko barvo listov. Obarvajo se v rdeči, rumenkasti in rjavo – oranžni barvi. Vedno zelene so japonske azaleje. Azaleje imajo  lijakaste cvetove s petimi ali šestimi prašniki. Barva cvetov je lahko bela, rumena, oranžna, rdeča, rožnata in vijolična.

  

Poiščemo jim zavetno lego, varno pred vetrovi in dopoldanskim soncem. Sadimo jih v združbi večjih dreves (bori in hrasti), skupaj s trajnicami (Geranium, Tiarella) in ostalimi vresovkami.

Ostale rastline za kisla rastišča

kamelija

Kamelija

Kamelija je bližnji sorodnik čajevca. Izvorna domovina je vzhodna in jugozahodna Azija. V naših razmerah uspevajo nekatere vrste brez zimske zaščite le v Primorju, Goriškem in ostalih zelo zavetnih in toplih legah. V notranjosti države jo gojimo kot posodovko v zimskih vrtovih.

V toplejših krajih kamelije posadimo v zaveten polsenčen prostor, kjer so varne pred opoldanskim soncem ter vetrovi. Enako ravnamo s posodovkami. Ko mine nevarnost mraza jih previdno prenesemo v polsenčen prostor.

Pieris

PierisJaponica

Japonski pieris

Za oblikovanje vrtov sadimo japonski pieris. Pieris je vedno zelen manjši grm z latastimi cvetovi na koncu poganjkov. Cvetovi so lahko v beli ali rožnati barvi. Sadimo jih na delno senčno lego, vendar dovolj svetlo.

Mladi poganjki z listi so pri sortah ´Forest Flame´ rdeči, nato rožnato-rumeno zeleni in ´Mountain Fire´ bronaste barve, ki nato prehajajo v škrlatno rdečo. Tekom poletja se vse listje obarva v temno zeleno barvo. Sorta  ´Variegata´ ima pisane liste z belo-rumenim robom.

Podobne zahteve imajo tudi ostale kisloljubne grmovnice, kot so: hortenzije, ameriške borovnice in brusnice, spomladanska resa in Calluna vulgaris jesenska vresa idr.

Kaj pomeni izraz kislo rastišče?

Neustrezna tla, so poleg neustrezne lege zasaditve in oskrbe, največkrat razlog za propad rastlin. Za dobro rast kisloljubih rastlin, je kot prvo pomembno, da znamo takšna tla pravilno pripraviti. Izjemoma to ni potrebno, če so tla že v osnovi dovolj kisla.

Reakcija tal je stopnja kislosti, nevtralnosti in alkalnosti. Vrednoti se s stopnjo pH od 4 -12. Močno kisla tla imajo pH 4 – 4,9, kisla 5 – 5,9 so za rododendrone in ostale kisloljubne rastline nujna. V alkalnih ali bazičnih tleh, na kar vpliva apnenčasta matična podlaga, z vrednostjo pH 7,2 in več, te rastline ne uspevajo.

pomanjkanje_zeleza_kloroza

Pomanjkanje železa imenujemo kloroza.

Pri kisloljubnih rastlinah se posledično pojavlja listna bledica (kloroza)Listna bledica je znak pomanjkanja železa, kar se kaže v rumenenju v medžilnem prostoru. Železo in še nekateri drugi mikroelementi v alkalnih tleh niso v dostopni obliki in so tej skupini rastlin  nedosegljiva, četudi je njihova vsebnost v tleh zadovoljiva. Železo sodeluje pri sintezi listnega zelenila – klorofila.

Ko listi popolnoma porumenijo, jih z nobenim ukrepom ne ozelenimo.

Zmanjša se fotosinteza, slabši je tudi cvetni nastavek, korenine se slabo razvijajo in posledično rastline propadejo. Reakcijo tal lahko izmerimo z hitrimi pH testi (lakmusov papir ali digitalni pH merilci).

Kako pravilno pripravimo kislo rastišče?

Ustrezno kisla tla pripravimo z kislim substratom za rododendrone, ki ga lahko mešamo s šoto in manjšim delom borove igličevke, nabrane v gozdu, kjer rastejo gozdne borovnice. Z dodatkom gozdne zemlje pospešimo tudi mikrobno aktivnost tal. Rododendroni, rese in borovnice spadajo v botanično skupino vresovk Ericaceae. Vse vresovke, pa živijo v simbiozi z koreninskimi glivicami (erikoidna mikoriza).

brazdasti_trsni_rilckar

Brazdasti trsni rilčkar objeda rob lista rododendrona.

Če naberemo nekaj kislih tal v gozdu, obstaja nevarnost, da zanesemo na vrt jajčeca ali  ličinke  rilčkarjev in drugih gozdnih škodljivcev. Te ličinke hroščkov lahko obžrejo koreninski sistem in rastlina propade, odrasli hroščki objedajo robove listov. Z nabiranjem tal ne pretiravajmo, saj s tem uničujemo gozdni ekosistem. Dovolj je lopata ali dve kislih tal z gozda v sadilno jamo poleg kupljenega substrata.

priprava_tal_rastline_kisla_rastisca

Priprava rastišča za ameriške borovnice.

Širina in dolžina izkopa naj bo v sorazmerju z končnim obsegom grmovniceglobina do 40 cm. Tu se bo tekom časa lahko pravilno razvil koreninski sistem. Če so obstoječa tla alkalna in obstaja nevarnost prehitrega razkisanja, lahko steno, ne pa tudi dna jame ovijemo z debelejšo folijo.

Na dno jame posujemo grobo mleti kremenčev pesek. Jamo napolnimo s pripravljenim substratom. Višina nasutja naj bo kakšnih 10 – 15 cm višje nad obstoječimi tlemi. Zemlja se rada tudi posede. Posajeno grmovnico rahlo pritisnemo in ne tlačimo, nato izdatno zalijemo.

Če se odločimo za večji nasad z kisloljubnimi rastlinami izberemo eno od kemikalij v spodnji razpredelnici. Potrebno količino navedenega sredstva potrosimo po tleh, ga vkopljemo do 30 cm v tla in zalijemo. Pri uporabi sulfatov počakamo 2 – 3 tedne do sajenja, pri uporabi žvepla v prahu 6 – 9 tednov. Če so tla dovolj globoka in humozna uporaba substratov ni nujna. Močno zakisa tla borovo žaganje kot organska zastirka v kombinaciji z svežimi borovimi iglicami.

Izmerjen pH

Želen

pH

Aluminijev

sulfat  [kg/m²]

Železov

sulfat [kg/m²]

Žveplo v prahu [kg/m²]

8,0  na

5,5

0,75

1,44

0,30

7,5  na

5,5

0,64

1,31

0,28

7,0  na

5,5

0,50

0,92

0,20

6,5  na

5,5

0,36

0,66

0,14

6,5  na

5,0

0,58

1,05

0,22

Oskrba kisloljubnih rastlin

Za zastirko po zasaditvi uporabljamo hrastovo, kostanjevo in bukovo listje pomešano z zelenimi borovimi iglicami, kar tudi zelo pripomore k vzdrževanju in zakisovanju tal. Lahko dodamo tudi kupljeno borovo lubje, ki ga razporedimo okoli grmovnice v 5 centimetrski plasti, 10 cm daleč od debla.

Zastirka iz borovega lubja.

Zastirka iz borovega lubja.

Zastirka vzdržuje talno vlago, kar je zelo pomembno. Ovira rast plevelov in izboljšuje strukturo tal. Pozimi ščiti tla pred zmrzovanjem. Tudi v naravi rastlinam odpadlo listje ščiti tla pred zmrzovanjem in izsušitvijo, visoka drevesa pa jih varujejo pred mrzlimi vetrovi in zimskim soncem. Omenjeni klimatski dejavniki povzročijo dehidracijo in izsušitev rastlin. Te zahteve moramo pri zasaditvi upoštevati, saj je večina vrst vedno zelenih in z velikostjo listov tudi pojema odpornost zoper mraz.  Korenine omenjenih drevnin se največkrat razraščajo tik pod površino tal, niti ne daleč preko oboda krošnje niti ne v globino.

Zalivanje kisloljubih rastlin

Kisloljubne rastline zalivamo z deževnico, ki vsebuje manj raztopljenega kalcija, ter ostalih mineralov, ki prehitro razkisujejo tla. Taki vodi rečemo mehka voda. Vodovodna voda je ponekod zelo trda in manj primerna za zalivaje.

Za gnojenje in dognojevanje uporabljamo fiziološko kislo delujoča gnojila Samo z naštetimi dejstvi bodo te grmovnice uspevale v vsej svoji naravni veličini in nam ne bodo povzročale nepotrebnih preglavic.

natisni članek

© Zeleni svet

Deli objavo z drugimi ♥


 

Uspešno ste se prijavili na brezplačne nasvete!

Poslali smo vam potrditveni email in brezplačno darilo. Vkolikor emaila niste prejeli, poglejte med vsiljeno pošto oz. znotraj gmaila preverite zavihek Promocije.

Obiščite nas tudi na socialnih omrežjih, kjer lahko         prav tako spremljate naše poučne vsebine

 

Naročite se na nove objave, brezplačno!

 


Napačen email naslov.


 


3 komentarjev na “Rastline za kisla rastišča

  1. franc

    Vaše novice so mi zelo všeč. Moj hobi je vrtčkarstvo za lastno uporabo. Ga.Miša je živi leksikon vrtnarjenje.Od nje sem se že veliko naučil in izboljšal svojo pridelavo. Sedaj ko sva z ženo našla vaš ZELENI SVET in se naročila, na vaše novice, bova še bolj z veseljem sodelovala z vami in vsemi vašimi svetovalci.
    Sva upokojenca na deželi in najin zelenjavni vrt , mini sadovnjak ter cvetje so najin svet v malem. Hvala vam in veselo sodelovanje Franc

    Odgovori
    • Zeleni Svet Avtor

      Spoštovani g. Franc

      Trudimo se objavljati in podajati resnične nasvete, ki služijo ljubiteljem vrtnarjenja. Veselimo se skupnega sodelovanja in vama želimo veliko uspehov pri domačem vrtnarjenju.

      Odgovori
  2. Janja

    Lep pozdrav ! V trgovini Hofer sem v lončku kupila sadiko brusnice Ker mi nihče ni znal povedati, ali je potrebno sadiko (visoka cca 15 cm) presaditi takoj v večji lonec (trenutno je v loncu premera cca 20 cm) vas prosim za nasvet kako naj poskrbim, da mi bo uspevala na balkonu. Zrasla naj bi do višine 30-50 cm. Hvala za odgovor.

    Odgovori

Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *