Rdeča pesa

Rdeča pesa oz. njen sok naj uživajo vsi, ki imajo težavo s slabokrvnostjo. Deluje pravzaprav na vse težave, ki jih imamo s krvnim obtokom. Poleg številnih redkih mineralov vsebuje tudi kobalt, ki ima pomembno vlogo pri nastajanju vitamina B 12, ki sodeluje pri nastajanju krvnih telesc.

Gnojenje in zalivanje rdeče pese

Rdeča pesa je velik porabnik kalija, manj potrebuje fosforja in zelo malo dušika. Poleg navedenih hranil rdeča pesa potrebuje tudi bor (B). Kalij v tla vnašamo z lesnim pepelom, gabezovo brozgo, dodamo lahko tudi mineralna kalijeva gnojila.

Pred setvijo ali sajenjem sadik rdeče pese ne gnojimo s svežim hlevskim gnojem, lahko pa uporabimo dobro preperel in kompostiran kompost, sodobna organska gnojila ali ustrezno mineralno gnojilo.

Rdečo redko zalivamo, če je zelo sušno jo namakamo do globine 30 cm.

KLIKNITE TUKAJ, vpišite vašo e-pošto in prejemali boste brezplačne vrtnarske novice. Če so vam nasveti všeč, nas priporočite še prijateljem.

Setev ali vzgoja sadik rdeče pese?

Rdečo peso na prosto sejemo od začetka aprila do konca julija. Običajno jo sejemo na medvrstno razdaljo 20-30 cm in v vrsti na dobrih 5 cm narazen. Rdečo peso za sadike sejemo v setvene plošče že februarja ali marca. Pri presajanju pazimo, da ne poškodujemo korenin.

Sadike lahko vzgojimo tudi v primerih sajenja sadik po spravilu zgodnjega krompirja konec junija in v začetku julija. Pri tem poskrbimo, da presajene rastline zasenčimo in bodo imele dovolj vlage. Senčimo tudi poletne setve, v času vznika mora biti zemlja vedno vlažna.

Dobri sosedje in kolobar rdeče pese

Rdečo peso na isto mesto sejemo ali sadimo po 3 do 4 letih.

Dobri sosedi rdeče pese so: črna redkev, čebula, fižol, solata, kumare, drobnjak, kolerabica, pastinak, peteršilj in sladka koruza.

Slabi sosedje rdeče pese

Slab sosed je špinača, zato pri načrtovanju kolobarja ne pozabite, da je rdeča pesa v bližnjem sorodstvu z blitvo oz. mangoldom in špinačo.

vrtne karte

Bolezni in škodljivci rdeče pese

Pesna listna pegavost

Pesna listna pegavost

 

Med boleznimi je pogosta  pesna listna pegavost, pesna plesen, rja, viroze in pesna pepelovka. Težav z boleznimi bo manj, če upoštevate kolobar, sadite ali sejete odpornejše sorte, uporabite zdravo in razkuženo seme.

Rdečo peso lahko obiščejo tudi uši in polži. Slednje lahko ustavite tako, da trosite apno ali pepel v pasovih, kjer polži vdirajo v vrt. Polže redno pobirajte in preprečujte zaraščanje s košnjo okoli vrta. Uporabite lahko tudi registrirane pripravke.

Med škodljivci rdeče pese opazimo tudi pesno muho, strune in ogorčice.

Če tla ne bodo preveč gnojena z dušikom, bo manj težav tudi z ušmi. Pepelaste plesni bo manj, če boste v vrt vključili zastirko.

Spravilo in skladiščenje rdeče pese

Rdečo peso začnemo pospravljati, ko je premer zadebeljenih korenov okrog 10 cm. Najbolje, da sproti pospravljamo mlade rastline z ne predebelimi gomolji. Pri spravilu rdeče pese pazimo, da ne poškodujemo korenov (gomoljev). Liste odtrgamo, tako da ostane vsaj za širino prsta peclja.

Za oskrbo v zimskem času jo skladiščimo v ustreznih skladiščih, kleteh in zasipnicah. Rdeča pesa je najboljša sveža, uporabna je tudi za vlaganje in stiskanje soka. Užitni so tudi listi, ki jih uživamo kakor špinačo.

natisni članek

© Zeleni svet

Deli objavo z drugimi ♥


 

Uspešno ste se prijavili na brezplačne nasvete!

Poslali smo vam potrditveni email in brezplačno darilo. Vkolikor emaila niste prejeli, poglejte med vsiljeno pošto oz. znotraj gmaila preverite zavihek Promocije.

Obiščite nas tudi na socialnih omrežjih, kjer lahko         prav tako spremljate naše poučne vsebine

 

Naročite se na nove objave, brezplačno!

 


Napačen email naslov.


 


Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *