Sajenje paradižnika, kumar, paprike, bučk in ostalih plodovk

Kliknite na video za ogled.

Kdaj sadimo paradižik, kumare, bučke in ostale plodovke?

S sajenjem plodovk je v osrednjem delu Slovenije je treba počakati, do sredine maja. Takrat se dnevne temperature gibljejo pod 20 °C, nočne pa ne padejo pod 10 °C. Najbolj občutljive na hladna tla so paprike in kumare. Zastoj v rasti lahko pričakujemo tudi pri melonah in lubenicah, ki so tudi toplotno občutljive vrtnine.

Pridelek paradižnika je kasnejši

Če paradižnik presajamo v prehladno zemljo ali sadik pred presajanjem ne utrdimo primerno, prvi cvetovi odpadejo oziroma se sploh ne oblikujejo. Pridelek torej ne bo bolj zgoden, lahko je celo poznejši. Enako velja, če presajamo prevelike sadike. Paradižnik, ki je podvržen temperaturnemu stresu ima poleti več težav z boleznimi.

S prehitrim sajenjem v hladna tla sadike zastanejo v rasti, korenine se ne razvijejo, več težav imamo tudi z boleznimi in škodljivci v poletnem času, saj sadika ni v optimalni kondiciji.

Izbira kakovostne sadike paradižnika in ostalih plodovk

Pri sajenju paradižnika in ostalih plodovk izbiramo sadike z dobro koreninsko grudo, ki rastejo v večjih lončkih. Take sadike imajo močnejše korenine in so bolj kakovostne od sadik v kultipakih. Izogibamo se sadikam, ki imajo razvite cvetove in plodove. Dobra sadika naj ima čim bolje razvit koreninski sistem in ne prevelik nadzemni del.

sadika-paradiznika-loncekKorenine naj bodo bele, če rumenijo, so nekoliko oranžne ali rjave, je sadika zastarana in pridelek bo slabši. Korenine naj bodo tudi dobro prepletene, sadike pa ne prevelike. Slednje še posebno velja za paradižnik, kumare, paprike in ostale plodovke.

Priprava tal in gnojenje

Tla za paradižnik in ostale plodovke pripravimo v suhem vremenu, ko se orodja in obutve zemlja ne oprijema. Za gnojenje manjših površin uporabimo organsko gnojilo drobnejše granulacije (BIO gnojilo za paradižnik in ostale plodovke). Na večjih gredicah uporabite konjski gnoj v obliki pelet in ga vdelajte v zgornji sloj tal. Konjski gnoj v peletih je brez semen plevelov.

KLIKNITE TUKAJ za BIO gnojilo za paradižnik in ostale plodovke (manjše površine).
KLIKNITE TUKAJ za BIO konjski gnoj v peletih (večje površine).

gnojilo-paradiznik-NaturenTakoj po sajenju in mesec dni po presajanju poskrbite za dognojevanje s tekočim organskim gnojilom za paradižnik in zelišča.

tekoce-gnojilo-paradiznik-Naturen

S tekočim organskim gnojilom skrbimo za redno dognojevanje v 10 dnevnih presledkih. Tekoče organsko gnojilo vsebuje veliko kalija, ki pospešuje zorenje in izboljšuje okus pridelkom.

Za gnojenje paradižnika in zelenjave ter drugih rastlin zmešamo 14 ml gnojila z 1 litrom vode.

Sadike se bodo bolje razvile, če jim ob sajenju v sadilno jamo dodate BIO substrat za paradižnik in zelenjavo, ki je sestavljen iz šote, lesnih vlaken, komposta in kamene moke.  V sadilne jame ga dodajamo paradižniku, papriki, kumaram, bučkam in ostalim plodovkam.

substrat-paradiznik-zelenjavo-Naturen

Sajenje paradižnika, kumar in paprike

Sadike paradižnika presajamo do prvih listov, da bodo korenine sposobne najti čim več vode in hranil. Pri cepljenih sadikah pazimo, da je cepljeno mesto nad zemljo. Kumare na prosto sejemo po 1. maju, ko se tla že dovolj ogrejejo. Sadike, ki jih vzgojimo ali kupimo sadimo takrat kot paradižnik in ostale plodovke.

  

Šele sredina maja je čas, ko papriko, paradižnik, kumare in ostale plodovke sadimo v vrt. Hitenje s sajenjem se v slabih letih (ohladitve v maju) ne obrestuje, saj vrtnine zastanejo v rasti, so tudi bolj občutljive na bolezni in škodljivce.

Tabela 1: Razdalja sajenja med paradižniki, papriko, kumarami, bučkami in ostalimi plodovkami
Razdalja sajenja plodovk tabelaprenesi tabelo PDF

Pri vseh plodovkah priporočamo kombinacije z njihovimi dobrimi sosedi. Kombiniramo z različnimi vrtninami zelišči in cvetlicami.

KLIKNITE TUKAJ in posredovali vam bomo tabelo dobrih in slabih sosedov vrtnin in zelišč.

Sajenje bučk, lubenic in melon

Buče na prosto sejemo, ko se zemlja ogreje vsaj na 15 °C, to je običajno po 1. maju. Če jih sejemo v prehladno zemljo kalijo počasi in zgubljajo veliko energije, hitreje jih napadejo tudi različne bolezni. Sadike na prosto presajamo po 15. maju, tako kot ostale plodovke.

Bučke in solata

Lubenice na prosto sadimo in sejemo v maju, ko mine nevarnost slane. Če jih sadimo prehitro in jih ujame obdobje hladnega vremena se bo rast ustavila. V celinskem delu Slovenije vzgajamo lubenice iz sadik, da pravočasno dozorijo.

Melone največkrat sadimo s sadikami s koreninsko grudo. Na prosto jih v celinskem delu sadimo v drugi polovici maja, ko mine nevarnost slane. Običajno jih sadimo takrat, ko sadimo paradižnik,  feferone, papriko, jajčevce, kumare in bučke.

Sajenje feferonov, čilijev in jajčevca

Feferone in čilije v vrtu sadimo do prvih kličnih listov. Razdalje za sajenje v vrtu so podane v zgornji tabeli. V posodo ali korito premera in globine 50 cm posadimo dva feferona. Tudi v zabojček jih sadimo dovolj narazen, v 80 cm zabojček posadimo dva feferona in eno dišavnico.

Tudi jajčevec presajamo na prosto po sredini meseca maja. V letih, ko ni dovolj toplote, ter prevladuje deževna, hladna pomlad in konec poletja jajčevec ne uspeva najbolje. Ugaja mu vlažno in toplo podnebje, z dnevnimi temperaturami okrog 25 °C, tudi nočne temperature naj ne bodo prenizke, če se gibljejo okrog 17 °C se bo počutil najbolje. Zaradi temperaturnih zahtev je v celinskem delu bolj priporočljiva pridelava v rastlinjaku.

Zeleni svet priporoča:


Paradižnik, kumare, papriko, bučke in ostale plodovke sadimo v primerno topla tla. Za osnovno gnojenje uporabimo organska gnojila drobnejše granulacije (BIO gnojilo za paradižnik in ostale plodovke). Na večjih gredicah uporabite konjski gnoj v obliki pelet.

Takoj po sajenju in mesec dni po presajanju poskrbite za dognojevanje s tekočim organskim gnojilom za paradižnik in zelišča. Sadike se bodo bolje razvile, če jim ob sajenju v sadilno jamo dodate BIO substrat za paradižnik in zelenjavo.

KLIKNITE TUKAJ biosubstrat za paradižnik.
KLIKNITE TUKAJ za BIO gnojilo za paradižnik in ostale plodovke (manjše površine).
KLIKNITE TUKAJ za BIO konjski gnoj v peletih (večje površine).
KLIKNITE TUKAJ za tekoče organsko gnojilo za paradižnike in zelišča (dognojevanje).

natisni članek

© Zeleni svet

Všečkajte in delite s prijatelji ;)
Prijava na novice


10 komentarjev na “Sajenje paradižnika, kumar, paprike, bučk in ostalih plodovk

  1. Dean

    Pozdravljeni,
    mene pa zanima, kako se znebiti tiste pepelaste plesni, ki jo tudi na vaši sliki vidim pri sadiki bučke.
    LP
    Dean

    Reply
    • Blaž

      Pozdravljeni!

      Mislim, da pri teh bučkah ne gre za pepelasto plesen, pač pa ima take lisaste liste. Pepelasta plesen se ponavadi pojavi po deževju, podobno kot pri paradižniku. Za silo pomaga večkratno rosenje z mešanico 50 % mleka in 50 % vode.

      LP, Blaž

      Reply
  2. Marija

    Hvala. res *deluje*!
    Sama na ta način vrtnarim že 3 desetletja in vesela sem takšnih potrditev.
    Kapucinko – liste in cvetove tudi sušim in jo pomešano z drugimi posušenimi
    zelišči, posujem po solatah. Semena kapucinke pa sem vlagala v kis.
    Moj vrt je poln zelišč, pomešanih z vrtninami…, enih je več ob kapusnicah, kopra
    pa se izogibljem blizu fižola in paradižnika, tako da…
    Jaz svojemu vrtu rečem :*Moj zmešan vrt*, saj za živo mejo uporabljam kar OŽEPEK, grmiči SIVKE pa so čudovita paša za čebele.
    Lepo pozdravljeni! M*

    Reply
    • zdenka

      jaz tudi vrtnarim in sem zelo rada da mi uspeva kot si zamislim .Do sedaj nisem imela problema z rdečimi polži .sedaj sem jim pa nasadila hosto in jih imam na enem kupu .
      Pa to kar imam jaz teh polžev še ni taka katastrofa .Najraje sem da jih poberem in to je sigurno da jih ni več .

      Reply
    • Sonja Sofija

      Imam uprašanje, te steklenice ki so ob paradižniku, ali imajo v zemlji zamaške z luknjicami ali so brez zamaškov???????????

      Reply
      • Zeleni Svet Avtor

        Pozdravljeni, zamaški morajo biti na steklenicah, dno izrežite in z olfa nožem ali luknjačem izrežite manjše odprtine, da voda pronica horizontalno po gredi in tudi v globino korenin.

        Reply
  3. Mateja

    Zanima me, če lahko na eno palico, na vsako stran palice, posadim dve sadiki paradižnika.

    Hvala za vaš odgovor.

    Mateja Prebil

    Reply

Dodaj odgovor

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *