Soja

Vsestranska uporaba soje

Soja je odličen nadomestek za meso, saj vsebuje kvalitetne beljakovine in visok delež olja. Zrno soje vsebuje med 35 in 50% beljakovin, ter cca. 20 % jedilnega olja.

Uporabljamo jo za prehrano ljudi (zrnje, sir tofu, mleko, mesni izdelki, kruh, razne sladice, čokolada), živali in industrijske namene (tekstilna, kemijska in farmacevtska industrija).

V domačem vrtu jo gojimo predvsem za uživanje mladih, svežih in posušenih zrn. Vedno uživamo zrna soje, ki jih predhodno prekuhamo!

Kje kupiti seme soje?

Seme soje je najbolje kupiti na ekološki kmetiji ali tržnici od ekoloških pridelovalcev. Tako boste kupili sorto, ki je zgodnja in uspeva v lokalnem okolju.

KLIKNITE TUKAJ, vpišite vašo e-pošto in prejemali boste brezplačne vrtnarske novice.
Če so vam nasveti všeč, nas priporočite tudi vašim prijateljem.

Soja in čas setve v domačem vrtu

Sojo sejemo v istem času kot koruzo, saj ima skoraj enake temperaturne zahteve za kalitev. Ta termin se v osrednji Sloveniji ujema s sredino aprila, v toplejših obalnih področjih pa setev opravimo že v začetku aprila. V tem času so tla že ogreta na 10 stopinj C.  Nič ni narobe, če jo sejemo tudi v maju, juniju, ter vse do začetka julija.

soja kaljenje

Razdalja setve soje in izbira gredice

Sojo sejemo v vrste, ki so med sabo oddaljene med približno 40 cm. Seme v vrsti pa sejemo na razdaljo dobrih 10 cm. Soja rabi veliko toplote, zato jo sejemo samo na sončne lege in gredice.

Ob setvi poskrbite za koristne bakterije v tleh

Koristne bakterije, ki živijo v simbiozi z rastlino skrbijo za oskrbo rastline z dušikom. Soja pa poskrbi za oskrbo bakterij z ogljikovimi hidrati (sladkorji). Za dober pridelek soje je treba poskrbeti za vnos koristnih bakterij v tla ob setvi. Koristne bakterije namreč sojo oskrbijo z 2/3 dušika, ki ga rabi rastlina.

Vnos bakterij v tla najlažje opravimo tako, da jih ob setvi dodamo v jarke. V tujini jih lahko kupimo v trgovinah. Najdete jih pod imenom Bradyrhizobium japonicum. V Sloveniji si lahko v času nakupa semena na ekoloških kmetijah, priskrbimo še nekaj lopat zemlje z njive kjer je uspevala soja. Če to ponavljamo več let se bodo koristne bakterije ohranile tudi v domačem vrtu.

Gnojenje soje

Če smo v tla dodali koristne bakterije nimamo težav s oskrbo z dušikom, saj bakterije poskrbijo za 2/3 dušika, ki ga rabi rastlina. Če tla nismo oskrbeli z bakterijami je treba pred setvijo poskrbeti za dobro gnojenje z organskimi gnojili.

mlada-rastlina-soje

Najbolje, da uporabimo domač kompost v odmerku 3 l/m2. Soja dobro uspeva tudi,  če v jesenskem času poskrbimo za vnos hlevskega gnoja, ki ga zaorjemo ali vkopljemo v tla.

V začetku rasti (dober mesec) poskrbimo še za redno zalivanje s prevrelko iz gabeza in kopriv. Če smo poskrbeli za koristne bakterije v nadaljevanju ni več treba zalivati s koprivno prevrelko ali drugimi dušičnimi gnojili.

Skrb za nasad soje

V nasadu soje skrbimo za okopavanje in pletev medvrstnega prostora. Prvo okopavanje opravimo takoj po kalitvi, ko opazimo sojo v vrstah. Drugič okopavamo, ko je soja velika 20 do 30 cm.

Sojo ne napadajo bolezni in škodljivci, zato z njimi nimamo težav. V primeru napada uši ob prvem pojavu odščipnemo napadene vršičke in s prsti stremo uši.

Za ohranjanje vlažnih tal lahko v medvrstni prostor posejemo kapucinke, špinačo ali tagetes.

Soja, dobri in slabi sosedje

Dobri sosedi soje so vse kapusnice, sladka koruza, špargelj in krompir.

Slabi sosedje soje so čebulnice (čebula, česen, por, šalotka).

Soja je nezahtevna za vodo in dobro prenaša sušo.

Voda je potrebna za kalitev soje. Kalitev pospešimo, če sojo namočimo v vodo. V času od kalitve do cvetenja soja brez težav prenese tudi kratkotrajno sušo. Rastlina običajno ostanejo nekaj nižje, na pridelek pa to ne vpliva. Sojo brez težav gojimo tudi v SV Sloveniji, kjer je običajno trikrat manj padavin kot v drugih področjih.

KLIKNITE TUKAJ, vpišite vašo e-pošto in prejemali boste brezplačne vrtnarske novice.
Če so vam nasveti všeč, nas priporočite tudi vašim prijateljem.

Zorenje soje in spravilo pridelka

Pridelek soje lahko pričakujemo približno 3 mesece po setvi. Redno lahko trgamo mlado zrnje, največkrat pa uporabljamo zrelo suho zrnje. Mlado zrnje blanširamo in zamrznemo podobno kot grah.

soja zrnje

Zrnje soje.

Listi soje v času zorenja postanejo rumeni in pri večini sort odpadejo. Strok vsebuje do pet zrn, ki v času zorenja spremenijo barvo iz zelene v svetlo slamnato barvo, včasih skoraj črno barvo. Zrelo rastlino porežemo in oluščimo suho zrno. Suho zrnje se najbolje skladišči v strokih, luščimo ga sproti.

natisni članek

©Zeleni svet

Všečkajte in delite s prijatelji ;)
Prijava na novice


Dodaj odgovor

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *