Solata in gojenje solate v pomladanskem času

Je nadvse priljubljena vrtnina, ki vsebuje številne vitamine in minerale, zato velja za železni repertoar vsakega vrta. Vzgoja solate je primerna tudi za balkon, atrij ali teraso.

Setev solate spomladi

Solato v vrt sejemo za česnom in čebulčkom, pred solato sejemo tudi bob in vrtni grah. Ko je zemlja tudi ponoči ogreta na 5 °C lahko sejemo solato. Podatki o temperaturi tal so javno dostopni na meteo.si – Temperature in stanje tal. Zgodaj spomladi je sadike solate bolje kupiti ali jih vzgojiti doma in vsaj prve tedne presajati.

KLIKNITE TUKAJ, vpišite vašo e-pošto in prejemali boste brezplačne vrtnarske novice.
Če so vam nasveti všeč, nas priporočite še prijateljem.

Termini za spomladansko setev solate

Za setev solate uporabite sveže seme, ki ni starejše kot leto dni. Če je mogoče lahko že v sredini marca v vrste sejete solato berivko, običajno jo na prosto sejete od konca marca naprej. Berivko namenimo rezanju mladih listov ali celih rastlin, ob pregosti setvi posevek redčite in prepulite. Napuljene, dobro razvite sadike z močnim koreninskim sistemom pa uporabite za presaditev v pridelavi glavnate solate.

Ob ugodnih vremenskih razmerah lahko že v začetku marca sadite krhkolistno solato, uspešni boste tudi z zgodnjimi pomladanskimi setvami. Krhkolisto solato na prosto sejte do konca aprila, možna je tudi setev v tople grede. V spomladanskem terminu ne pozabite na mehkolistne sorte, ki jih lahko sejete do začetka aprila.

Setev solate v zavarovan prostor

Setev v tople grede lahko opravite že januarja, če to dopušča vreme. V neogrevane rastlinjake lahko krhkolistne sorte sejete že januarja ali februarja.

Gojenje solate in sadilna razdalja

Osnovna navodila so podana na semenski vrečki. Na splošno velja, da je sadilna razdalja za krhkolistne solate med vrstami okrog 40 cm in v vrsti približno 30 cm. Mehkolistne solate lahko sadite nekoliko bolj skupaj. Običajno razdalje zmanjšate za dobrih 5 cm.

Gnojenje solate

Solata ne rabi posebno močnega gnojenja, zelo pa je hvaležna za redno rahljanje tal in zalivanje. Gredice kjer gojite solato s kompostom ali drugim organskim gnojite pol manj kot paradižnik ali papriko. Za gnojenje solate se uporabljajo tudi mineralna gnojila.

Kaj sadimo in sejemo ob solato?

Solata z posevkom redkvice

Med vrste solate zgodaj spomladi posejemo redkvico.

Solato zgodaj spomladi sejte v združbi z redkvico ali grahom.

Ob koncu aprila in v začetku maja jo lahko sadite skupaj s fižolom.  Solata se bo dobro počutila tudi ob paradižniku, kumarah, čebuli, jagodah, bučkah, cvetači, poru, zelju, korenčeku, zeleni in belušu.

Družbo solati lahko dela tudi blitva, črni koren, drobnjek, kolerabica, ohrovt, pastinak, sladki komarček, meta in špinača.

Slab sosed solate je peteršilj.

KLIKNITE TUKAJ, vpišite vašo e-pošto in prejemali boste brezplačne vrtnarske novice. Če so vam nasveti všeč, nas priporočite še prijateljem.

Bolezni in škodljivci solate

Solato najpogosteje ogrožajo bolezni kot so solatna plesen, siva plesen, listna pegavost.

Če solate ne gnojite preveč in ohranjate primerne medvrstne razdalje ne bo težav z boleznimi. Ob nakupu sadik bodite pozorni na solatno plesen, ki včasih napade že sadike. Solatna plesen se lahko pojavi tudi na gredici.

Najpogostejši škodljivci solate so strune in uši.

Za solato so bolj problematične strune, ki jih lahko zatirate z ekološkimi pripravki. Strune lovite tudi na nakaljeno žito ali narezan krompir, moti jih okopavanje, zelo koristna je tudi zastirka. V vrt lahko sejte tudi ajdo, lan in proso, ki zmanjšujejo prisotnost strun. V vrtu se izogibajte aster, gladiol in dalij.

Koreninske uši so posledica pregnojene zemlje, zato  gredic ne gnojite s hlevskim gnojem, zmanjšajte tudi gnojenje z drugimi organskimi gnojili.

Spravilo pridelka

Solata z domačega vrta je najokusnejša, če jo režemo sproti in toliko kolikor jo potrebujemo, tako ohrani vse koristne vitamine in minerale.

natisni članek

© Zeleni svet

Všečkajte in delite s prijatelji ;)
Prijava na novice


14 komentarjev na “Solata in gojenje solate v pomladanskem času

  1. Zvonka

    Zelo mi je všeč tale vaša stran. Opisi so enostavni, razumljivi in za nas vrtičkarje, zelo uporabni. Hvala vam.

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Spoštovana Zvonka, hvala za vaš prijazen odziv. Trudimo se objavljati kvalitetne vsebine, smo še na začetku in bomo pripravili še marsikaj zanimivega. 😉 Lahko se naročite tudi na novice, prek katerih vas obvestimo vsakič, ko bomo za vas pripravili kaj novega.

      Reply
  2. lucija

    Pozdravljeni
    Jaz imam vprašanje in sicer, ko sadim solato na gredico, mi čez čas, ko je solata srednje rasti nekaj poje korenino in seveda solata propade. To se potem vrsti na drugo, tretjo in tako naprej, da potem počasi solata propade. Jeseni, ko sem dala zimsko solato sem po gredici posipala pepel in je blo potem vse v redu. Ali je blo to slučajno ali ne, sedaj spomladi bom to ponovila.
    Moje vprašanje je: kako naj ugotovim, kaj mi to poje korenino?
    Lep pozdrav in upam, da bo ta stran zaživela.

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Spoštovana Lucija, hvala za vzpodbudne besede. Korenine solate ter ostalih zelenjadnic velikokrat obžrejo strune, ali kake druge ličinke. Bodite pozorni na morebiten pojav ličink med koreninami. Poslikajte kar najdete in nam posredujte fotografije. Škodlivce bomo tako lažje prepoznali, vam odgovorili in na naši spletni strani pokazali tudi ostalim.

      Reply
  3. nada maTKO

    Prvi teden v februarju sem posejala v korita in zemljo za sejančke solato, špinačo, papriko, paradižnik in dala na svetel prostor kjer je okoli 20 stopinj. Zelo hitro je vzklilo in sejančki so zelo hitro zrasli in sedaj so zelo raztegnjeni in tanki. >Bojim se, da so pretanki in ne bodo močni, kaj sem naredila narobe oz. ali bodo ko bo čas dovolj močni za preseditev, sedaj imajo stebelce s po 2 listki.

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni,

      takšni sejančki niso primerni za vzgojo. Zaradi pomanjkanja svetlobe in pretoplih razmer se potegnejo. Najbolje je sejati konec februarja, marca in sadike izpostaviti zunanjim razmeram v topli gredi ali rastlinjaku.

      Lep pozdrav!

      Reply
  4. Anica

    Pozdravljeni!
    Najprej naj pohvalim vašo spletno stran. Vse, kar potrebujem za vrt, najdem na vaši strani. Pravzaprav tudi poiščem najprej na vaši strani :). Da ne govorim o vseh nasvetih, napisanih ali posnetih filmčkih, kar mi je še boljše. Carji ste :).
    Imela bi pa eno vprašanje, zakaj mi solatne glave, ki so pravzaprav še majhne, že hočejo cveteti. Enako se je naredilo z rukolo, ki ima tudi majhne liste, pa že veselo cveti … Vrt je na novo narejen, zmerno pognojen, zalivanje po moje tudi zadostno … Pravzaprav ne vidim vzroka.
    Lp, Anica

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni,

      Hvala, se trudimo za dobre vsebine. problem uhajanja v cvet je verjetno sortni pojav. To se sicer ne bi smelo zgoditi pri majhnih sadikah.

      Lep pozdrav!

      Reply
  5. Simona

    Pozdravljeni
    posadila sem sadike mehkolistne solate.Zakaj mi listi rumenijo
    hvala za odgovor

    Reply
  6. Darja

    Pozdravljeni, na solati se pojavijo črne uši in mravlje, ki narijejo zemljo v srčke solate. Solata začne propadati. Gredica s solato je zalivana. Imam težave tudi s strunami. Kaj lahko naredim? Lep pozdrav, Darja

    Reply
  7. Marko

    Pozdravljeni. Niti v najbolje založenih trgovinah s semenskim materialom, kjer prodajajo semena 5-10 evropskih proizvajalcev, nisem našel v vaših nasvetih priporočenih sort glavnatih solat, ki jih je možno pridelovati celo leto, ki že v slabih 3 mesecih od sejanja oblikujejo glave in ki naj bi zelo dobro prenašale daljše vročinske valove ter tudi mraz. Kje naj iščem semena teh extra dobrih solat?

    Reply

Dodaj odgovor

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *