Stare sorte jablan in hrušk

Katera so tista aromatična rahlo kiselkasta in sočna jabolka ter hruške, ki jih danes ne moremo več kupiti v vsaki trgovini, čeprav so tako dobrega in značilnega okusa? Zakaj so prav te sorte tako iskane in priljubljene?


Stare visokodebelne travniške sadovnjake uvrščamo v slovensko kulturno dediščino in so stoletja simbol podeželske ekološke samooskrbe. Omenjena tradicija prehaja iz roda v rod, zato je prav, da jo ohranjamo tudi mladi rodovi.

Travniški sadovnjak

Travniški sadovnjak

 

Zgodba starih sort jablan in hrušk je nostalgija našega otroštva. Spominjamo se modrosti naših babic, skrbnih gospodinj in domačih vrtnark.

Če raziščemo starejšo literaturo in se ustavimo pri starem sadovnjaku, ki jih v Sloveniji ne manjka, bomo odkrili pravo zakladnico starih sort.

V knjigi avtorja Janeza Zalokarja, Umno kmetovanje in gospodarstvo (Ljubljana, 1854), spoznamo sadne vrste in sorte, ki so bile v omenjenem času razširjene. Sadje so pridelovali za lastno samooskrbo. Pridelovalci so bili povsem odvisni od naravnih danosti in znanja omenjenega obdobja.

Davnega leta 1854, so omenjali preko 200 sort jablan, 133 sort hrušk, 48 sort sliv in 70 sort češenj. Gojili pa so tudi nešplje, skorše, cibore, mirabelce, leske, orehe in murve.

Danes je omenjeno drevje zelo cenjeno in pridelava je razširjena pri okoljsko in prehransko ozaveščeni populaciji. Na tem visokodebelnem drevju se klasično varstvo (škropljenje proti boleznim in škodljivcem) ne izvaja. Na drevesih gnezdijo ptice duplarice. Krošnje so naravno raščene, rast dreves je umirjena. To je prepoznavni znak ekološkega sadovnjaka.

Visokodebelno travniško drevje, ki neutrudljivo obrodi zdravo sadje, nas zagotovo nagovarja, da ga spoštujemo, občudujemo in tudi v bodoče sadimo v večje vrtove in travnike. Te sorte jablan so cepljene večinoma na srednje bujno podlago MM 106, zato so primerne tudi za vrtove. Cepijo jih tudi na bujne podlage. V preteklosti so cepili sorte izključno na jablanove sejance iz pečk točno določenih sort ali gozdne jablane lesnike, ter hruške drobnice.

KLIKNITE TUKAJ, vpišite vašo e-pošto in prejemali boste brezplačne vrtnarske novice. Če so vam nasveti všeč, nas priporočite še prijateljem.

Katere so stare sorte jablan, ki jih imamo najraje?

Posebej naj omenimo, da vse sorte jablan niso odporne na jablanov škrlup. Vse o gojenju jablane si preberite tukaj.

Zgodnje poletne sorte

Jablana sorta Beličnik

Jablana sorta Beličnik (vir Kartuzija Pleterje)

Beličnik je med prvimi sortami, ki dozori do konca meseca julija ali začetka avgusta. Plodovi so svetlo zeleni do bledo rumeni. Belkasto meso ima zelo prijeten, rahlo kiselkast okus in izrazito jabolčno aromo. Je redne in obilne rodnosti. Odporen je na jablanov škrlup. Lahko mu rečemo prva in zelo hvaležna sorta.

Jablana sorta James Grieve

Jablana sorta James Grieve (vir Kartuzija Pleterje)

James Grieve sodi med poletne sorte, zori drugo polovico avgusta. Je obilne in redne rodnosti. Odporen je na jablanov škrlup in primeren za ekološko pridelavo. Meso je sočno in osvežilno kiselkastega okusa.

Jablana sorta Šarlamovski

Jablana sorta Šarlamovski (vir Kartuzija Pleterje)

Šarlamovski, je sorta ruskega izvora. Na škrlup in zimski mraz odporna sorta. Okus je kiselkast, sočen in osvežujoč za poletne dni. Zori v drugi polovici avgusta.

Jesenske sorte

Jablana sorta Lepocvetka

Jablana sorta Lepocvetka (vir Kartuzija Pleterje)

Lepocvetka je sorta prijetnega, sladko kislega okusa in arome. Žal ni odporna na jablanov škrlup.

Zimske sorte

Jablana sorta Carjevič

Jablana sorta Carjevič (vir Kartuzija Pleterje)

Carjevič je zagotovo najbolj prepoznavna stara domača sorta. Zori konec septembra do začetka oktobra. Skladiščimo ga od novembra do marca v dobri kleti Je odlična sorta za svežo porabo, stiskanje v sokove, kompote idr. Rodnost je žal nekoliko izmenična, ter obilna. Na škrlup delno občutljiv.

Jablana sorta Ananasova reneta

Jablana sorta Ananasova reneta (vir Kartuzija Pleterje)

Ananasova reneta je izjemno aromatična sorta odličnega okusa. Že ime sorte pove, da aroma pripada ananasu. Zoreti prične v začetku oktobra in jo skladiščimo v dobri kleti do pomladi. Je izmenične rodnosti, zato je potrebno obilne letine obvezno redčiti. Manj odporna sorta na škrlup.

Rdeči boskop je rdeči naravni mutant boskopskega kosmača. Rodnost je obilna. Oblikuje široko in razprostrto dobro obraslo krošnjo. Na jablanov škrlup je odporna sorta. Zori v zadnji dekadi septembra. Uporaben je od novembra do januarja v dobri sadni kleti. Meso je rumenkasto, bolj grobo, srednje čvrsto do krhko, aromatično sočno in kiselkasto.

Bobovec zori konec oktobra, ohrani pa se v primernih razmerah tudi do poletja. Kot zimsko jabolko mora odležati do januarja. Primeren je za predelavo v mošt, jabolčno vino in kis. Srednje odporen na škrlup.

Jablana sorta Štajerski mošancelj

Jablana sorta Štajerski mošancelj (vir Kartuzija Pleterje)

Štajerski mošancelj je sorta, ki je že od nekdaj bila tudi tržno zanimiva. Plod je drobnejši. Užitno zrelost doseže decembra in so kot ozimnica drži do pomladi. Proti škrlupu manj odporna sorta.

Kakšen je sortni izbor pri hruškah?

Hruška sorta Viljamovka

Hruška sorta Viljamovka (vir Kartuzija Pleterje)

Viljamovka je najbolj razširjena poletna sorta. Viljamovka je vodilna sorta za vse vrtove, nezahtevna in primerna za začetnike v sadjarstvu. Okus mesa je sladek z zelo izraženo aromo. Vsestranska sorta za svežo porabo in predelavo v kompote, sirupe in žganje.

© Zeleni svet

Deli objavo z drugimi ♥


 

Uspešno ste se prijavili na brezplačne nasvete!

Poslali smo vam potrditveni email in brezplačno darilo. Vkolikor emaila niste prejeli, poglejte med vsiljeno pošto oz. znotraj gmaila preverite zavihek Promocije.

Obiščite nas tudi na socialnih omrežjih, kjer lahko         prav tako spremljate naše poučne vsebine

 

Naročite se na nove objave, brezplačno!

 


Napačen email naslov.


 


komentar na “Stare sorte jablan in hrušk

  1. Karmen Valant

    Zelo zanimiv članek,sem blogerka,pišem o zdravem načinu življenja,zdravi hrani in hujšanju. Moj večji članek je o hujšanju,prosila bi ,če ga mogoče lahko preberete,pripravljam pa članek o dieti z jabolki,rada bi napisala tudi nekaj več o zgodovini jablane v Sloveniji.
    Lep pozdrav Karmen

    Odgovori

Pusti komentar

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *