Stare sorte jablan, hrušk in češenj

Stare sorte sadnih dreves so dobrega in značilnega okusa, zato so tudi zelo iskane in priljubljene. Predlagamo, da jih posadite v domač vrt in tako ohranite kulturno in sadno dediščino Slovenije.

KLIKNITE TUKAJ za ogled VSEH ekoloških sadik sadnega drevja.
KLIKNITE TUKAJ za nakup pridelka domačih eko jabolk.

Za pomoč in nasvet nas lahko tudi pokličete na 031 848 038.

Katere so stare sorte jablan, ki jih imamo najraje?

Posebej naj omenimo, da vse sorte jablan niso odporne na jablanov škrlup. Vse o gojenju jablane si preberite tukaj.

Zgodnje poletne sorte

Sorta Vista bella  je močne, pokončne rasti z močnimi poganjki in velikimi, temnozelenimi listi. Z leti preide v izmenično rodnost. Je zgodnja sorta in zori konec julija – začetek avgusta. Plodovi so srednje veliki do veliki, pogačaste do krogle oblike z gladko kožico.

Jablana sorta Vista bella (vir Kartuzija Pleterje).

Osnovna barva je rumenozelena, prelita pa je s temno rdečo barvo s poprhom. Meso je srednje čvrsto, aromatičnega okusa. Hitro postane mokasta oz. kašasta. Sorta je precej odporna na bolezni, razen na škrlup. Okusna poletna sorta, primerna za takojšnjo porabo, primeren za pripravo zvitkov in pit.

Sorta jablane Burgundy rodi redno in obilno, potrebno je večkratno obiranje, ker se plodovi izrivajo in predčasno odpadajo. Zori konec avgusta, plodovi so uporabni od konca septembra, je poletna sorta.

Jablana sorta Burgundy (vir Kartuzija Pleterje).

Plodovi so veliki, okroglasti. Koža je gladka in bleščeča. Barva kože je ob obiranju skoraj črna, rdeča skratka ima zelo intenziven pigment. Meso je sočno, čvrsto, z osvežujočim kiselkastim okusom in prijetno aromo, bela barva mesa prehaja iz kože v rdeče obarvanost. Za otiske in prevoze je srednje občutljiv. Primeren je za svežo porabo ter predelavo v sok in jabolčnik.

Jesenske sorte

Jablana sorta Lepocvetka

Jablana sorta Lepocvetka (vir Kartuzija Pleterje)

 

Lepocvetka je sorta prijetnega, sladko kislega okusa in arome. Žal ni odporna na jablanov škrlup.

Zimske sorte

Jablana sorta Carjevič

Jablana sorta Carjevič (vir Kartuzija Pleterje)

 

Carjevič je zagotovo najbolj prepoznavna stara domača sorta. Zori konec septembra do začetka oktobra. Skladiščimo ga od novembra do marca v dobri kleti Je odlična sorta za svežo porabo, stiskanje v sokove, kompote idr. Rodnost je žal nekoliko izmenična, ter obilna. Na škrlup delno občutljiv.

Jablana sorta Ananasova reneta

Jablana sorta Ananasova reneta (vir Kartuzija Pleterje)

 

Ananasova reneta je izjemno aromatična sorta odličnega okusa. Že ime sorte pove, da aroma pripada ananasu. Zoreti prične v začetku oktobra in jo skladiščimo v dobri kleti do pomladi. Je izmenične rodnosti, zato je potrebno obilne letine obvezno redčiti. Manj odporna sorta na škrlup.

Rdeči boskop je rdeči naravni mutant boskopskega kosmača. Rodnost je obilna. Oblikuje široko in razprostrto dobro obraslo krošnjo. Na jablanov škrlup je odporna sorta. Zori v zadnji dekadi septembra. Uporaben je od novembra do januarja v dobri sadni kleti. Meso je rumenkasto, bolj grobo, srednje čvrsto do krhko, aromatično sočno in kiselkasto.

Bobovec zori konec oktobra, ohrani pa se v primernih razmerah tudi do poletja. Kot zimsko jabolko mora odležati do januarja. Primeren je za predelavo v mošt, jabolčno vino in kis. Srednje odporen na škrlup.

Jablana sorta Štajerski mošancelj

Jablana sorta Štajerski mošancelj (vir Kartuzija Pleterje)

 

Štajerski mošancelj je sorta, ki je že od nekdaj bila tudi tržno zanimiva. Plod je drobnejši. Užitno zrelost doseže decembra in so kot ozimnica drži do pomladi. Proti škrlupu manj odporna sorta.

Kakšen je sortni izbor pri hruškah?

Hruška sorta Viljamovka

Hruška sorta Viljamovka (vir Kartuzija Pleterje)

 

Viljamovka je najbolj razširjena poletna sorta. Viljamovka je vodilna sorta za vse vrtove, nezahtevna in primerna za začetnike v sadjarstvu. Okus mesa je sladek z zelo izraženo aromo. Vsestranska sorta za svežo porabo in predelavo v kompote, sirupe in žganje.

Stara dobra Tepka, izstopa po količini čreslovine in sladkorja od drugih hrušk. Znano je da daje najboljši mošt tepkovec. Ime tepka pride od tega, ker je potrebno plodove sklatiti z drevesa s tepenjem, ko so tehnološko zreli za mošt, tedaj so še trdi. Mehki medeni plodovi, ki padajo sami z drevesa so tehnološko zreli za žganje tepkovec.

Drevo cveti v prvi polovici maja, plodovi dozorijo konec septembra. Plod je droben, s premerom 3 centimetre in ima dolg pecelj in ravno mušico. Tepkino meso je bele barve, ter trpkega okusa. Ko se zmedi, postane meso rjavkasto in odličnega žametnega okusa.

KLIKNITE TUKAJ za ogled VSEH ekoloških sadik sadnega drevja.
KLIKNITE TUKAJ za nakup pridelka domačih eko jabolk.

Za pomoč in nasvet nas lahko tudi pokličete na 031 848 038.

Okusne travniške češnje

Češnja sorta Vigred je slovenska samoneoplodna sorta. Zori konec tretjega češnjevega tedna. Cveti srednje pozno, je avtosterilna, opraševalne sorte niso znane. Plodovi so debeli, živo rdeče do temno rdeče barve, dobrega okusa. Meso je svetlo rdeče barve in čvrsto.

Je srednje občutljiva za mraz in pokanje. Vzgoja sadnih sadik je namenjena za obnovo vaših vrtov, ohranitvi in izboljšani ekološki usklajenosti z naravo, z izogibanjem uporabe umetnih gnojil in kemičnih pesticidov.

 

Češnja Regina je nemški križanec Nordwunder in Rube. Drevo raste bujno, s povešenimi vejami. Je samoneoplodna sorta, ki jo oprašujejo sorte Germersdorfer, Summit, Kordia, Sunburst. Zgodaj zarodi, nato pa obilno rodi.

Plodovi češnje so srednje debeli do debeli, ovalne oblike, in precej odporna na pokanje. Peclji so dolgi. Barva kožice je temno rdeča do črna, barva meso je rdeča in soka rožnato rdeča. Je hrustavka z drobno koščico.

Travniški sadovnjaki so sestavni del slovenskega podeželja

Stare visokodebelne travniške sadovnjake uvrščamo v slovensko kulturno dediščino in so stoletja simbol podeželske ekološke samooskrbe. Omenjena tradicija prehaja iz roda v rod, zato je prav, da jo ohranjamo tudi mladi rodovi.

Zgodba starih sort jablan in hrušk je nostalgija našega otroštva. Spominjamo se modrosti naših babic, skrbnih gospodinj in domačih vrtnark.

Če raziščemo starejšo literaturo in se ustavimo pri starem sadovnjaku, ki jih v Sloveniji ne manjka, bomo odkrili pravo zakladnico starih sort.

Travniški sadovnjak

V knjigi avtorja Janeza Zalokarja, Umno kmetovanje in gospodarstvo (Ljubljana, 1854), spoznamo sadne vrste in sorte, ki so bile v omenjenem času razširjene. Sadje so pridelovali za lastno samooskrbo. Pridelovalci so bili povsem odvisni od naravnih danosti in znanja omenjenega obdobja.

Davnega leta 1854, so omenjali preko 200 sort jablan, 133 sort hrušk, 48 sort sliv in 70 sort češenj. Gojili pa so tudi nešplje, skorše, cibore, mirabelce, leske, orehe in murve.

Danes je omenjeno drevje zelo cenjeno in pridelava je razširjena pri okoljsko in prehransko ozaveščeni populaciji. Na tem visokodebelnem drevju se klasično varstvo (škropljenje proti boleznim in škodljivcem) ne izvaja. Na drevesih gnezdijo ptice duplarice. Krošnje so naravno raščene, rast dreves je umirjena. To je prepoznavni znak ekološkega sadovnjaka.

Visokodebelno travniško drevje, ki neutrudljivo obrodi zdravo sadje, nas zagotovo nagovarja, da ga spoštujemo, občudujemo in tudi v bodoče sadimo v večje vrtove in travnike. Te sorte jablan so cepljene večinoma na srednje bujno podlago MM 106, zato so primerne tudi za vrtove. Cepijo jih tudi na bujne podlage. V preteklosti so cepili sorte izključno na jablanove sejance iz pečk točno določenih sort ali gozdne jablane lesnike, ter hruške drobnice.

KLIKNITE TUKAJ za ogled VSEH ekoloških sadik sadnega drevja.
KLIKNITE TUKAJ za nakup pridelka domačih eko jabolk.

Za pomoč in nasvet nas lahko tudi pokličete na 031 848 038.

 

© Zeleni svet

Deli objavo z drugimi ♥


Prijava na novice


komentar na “Stare sorte jablan, hrušk in češenj

  1. Karmen Valant

    Zelo zanimiv članek,sem blogerka,pišem o zdravem načinu življenja,zdravi hrani in hujšanju. Moj večji članek je o hujšanju,prosila bi ,če ga mogoče lahko preberete,pripravljam pa članek o dieti z jabolki,rada bi napisala tudi nekaj več o zgodovini jablane v Sloveniji.
    Lep pozdrav Karmen

    Odgovori

Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *

© Zeleni svet. Vse pravice pridržane. 
Skupnost ljubiteljev rastlin, narave, urejenega bivalnega prostora in ekološkega vrtnarjenja.