Vrt je privlačen tudi pozimi

Lepota v cvetju pozimi

Cvetenje je za večino ljudi najbolj prepoznaven in včasih že težko pričakovan dogodek. Tudi v rastlinskem svetu je nekaj neučakancev, ki svoje cvetne brste odprejo še pred pomladjo.

Že meseca decembra rade zacvetijo določene vrste brogovit, kot je bodnantska brogovita.

Bodnantska brogovitaLjubitelje cvetočih grmovnic lahko cvetovi japonskega nepozebnika razveselijo že januarja, če so le temperature dovolj visoke. Včasih pa zacvetijo šele februarja. Ob ponovnem močnejšem mrazu se cvetovi nepozebnika zvijejo in zaprejo, ter se zopet odprejo, ko se otopli. So prava posebnost, ko jih sredi cvetenja preseneti ivje ali sneg.

Posebno privlačni so križanci (Hamamelis×intermedia), ki cvetijo tudi v oranžni, rdečkasti in vijolično-rjavi barvi. Sorta nepozebnika ´Jelena´ nosi ime po naši najbolj znani hortikulturni strokovnjakinji Jeleni de Belder.

Prav tako se januarja mudi s cvetenjem zimskemu cvetu. Zimski cvet je srednje velik grm, kateremu prija sončna lega v vrtu, v primorju pa ima raje polsenčno lego. Prav tako kakor nepozebnik, se tudi leska odpre s svojimi dobro vidnimi moškimi socvetji, poznanimi kot mačice. Ob močnejšem mrazu pa se tudi ti zaprejo in počakajo na toplejše dni.

Lep okras v vazi so rezane cvetoče mladike, vsem dobro poznane forsitije in rumeno cvetočega golocvetnega jasmina. Oba lahko cvetita v vazi že za novoletne praznike. Rezati pa jih lahko začnemo šele konec novembra ali začetek decembra.

Po ljudskem izročilu to storimo na sveto Barbaro 4. decembra. Če se vejice jablane odpro do božiča, bo v hiši poroka.

Ne pozabimo na suho cvetje. Posušene cvetove grmovnic kot so hortenzija in pa obstoječe suhe nadzemne dele zelnatih trajnic, v vrtu pustimo kot suhi okras do pomladi. Zelo lepa so socvetja okrasnih trav, še posebno kitajskih trstikovcev, ko se na njih nabere ivje. Del tega posušenega okrasa pa lahko uporabimo tudi za suhe šopke.

  

 

Okrasni plodovi drevnin so lep okras, živalim pa predvsem hrana

Pomembni so plodovi drevnin, ki obstanejo na drevesu čim dlje časa v zimo. Nekateri se obdržijo celo do spomladanskega cvetenja. Pa poglejmo nekaj zares lepih posebnosti.

Vsem dobro opazni so plodovi zimzelene bodike oz. božjega drevca. Obstaja več vrst bodik. Večina je dvodomnih, zato moramo saditi moške in ženske rastline dovolj blizu, da obrodijo številne plodove rdeče ali rumene barve. Plodovi bodike so strupeni. V naravi pa je redka in zaščitena.

Okrasne jablane večinoma že na jesen privabijo na pojedino kose, dlje časa v zimo obdrži plodove le nekaj vrst.

Zelo atraktivne zimzelene grmovnice z rdečimi plodovi sta japonska skimija in gaulterija. Skimija je dvodomna grmovnica, zato je potrebno poleg rastlin z ženskimi cvetovi posaditi tudi kakšno grmovnico z moškimi cvetovi, da nastavijo za grah velike plodove. Plodovi se na grmičku obdržijo vso zimo. Pri japonski skimiji izberimo skimijo z obojespolnimi cvetovi, imenovano ´Reevesiana´. Skimijo in gaulterijo sadimo v kislo zemljo na bolj senčni legi. Obe sta lahko tudi izvrstni posodovki.

Zelo pogosto in slikovito manjše drevo, imenovano octovec, svoje velike karminasto-rdeče koničaste plodove obdrži do pomladi. Pozornost vzbudi večje drevo po imenu pavlovnija, na katerem lahko pozimi opazimo številna v popkih zaprta socvetja in orehu podobne glavičaste plodove.

Zelo razširjen je rod panešpljic, kot nezahtevni grmi in pokrovne rastline. Nekatere panešpljice zelo obilno nastavijo plodove v najrazličnejših odtenkih rdeče barve. Žal pa so občutljive na nevarno bolezen jablan in hrušk – hrušev ožig, zato njihova popularnost pada.

Tudi storži iglavcev so pomemben okras tako na drevesih kot tudi v raznih aranžmajih, kot je adventni venček. Še posebno lepi pa so storži jelk in ceder.

  

 

Zimzelenci za vse letne čase

Brez zimzelenih iglavcev in listavcev bi zima izgledala zares pusto in brez življenja. Takoj po odpadanju listja jeseni izstopijo plezajoči bršljan in japonska trdoleska, vzpenjajoča se v krošnje dreves ali po hišnih fasadah.

Nepogrešljivi so seveda vsi iglavci, katerih ne bomo posebej omenjali. Smreke in jelke na vrtu lahko s pridom izkoristimo in jih za novo leto okrasimo z lučkami.

Posebnost pa so tisti zimzelenci, katere bi sicer težko tako imenovali, saj na zimo spremenijo barvo listja. Tako se med listavci obarva vijolično zelo znana mahonija, če je na sončni legi, bakreno rdeče se obarva gaulterija, vinsko rdeče listje opazimo pri kisloljubni grmovnici po imenu leucothoë, nandina pa se že jeseni obarva rdeče in ostane obarvana do pomladi.

Med iglavci se z zlato rumenim prelivom obarva pritlikava sorta ruševja ´Wintergold´. Zelo rade pa v mrazu porjavijo določene paciprese, kleki ali tuje in kriptomerija. Ljudje se včasih prestrašijo, ko prvič vidijo ta pojav na svojih iglavcih, vendar je strah odveč. Ko se otopli, se ti iglavci zopet obarvajo v svoje značilne barve.

  

 

Golo drevje je lahko zelo zanimivo

Kdo ne bi prepoznal in ločil mogočnega hrasta od kostanja po odpadanju listja in očarljive breze s svojo belo skorjo? Drevesa razkrijejo svojo podobo v brezlistnem stanju in nas izzivajo, da jih prepoznamo.

S cepljenjem so vzgojene oblike dreves stebraste rasti pri vrstah kot so: gabri, bresti, jerebike in hrasti, kot vrbe žalujke pa se žalobno povešajo povešave okrasne češnje, jablane, murva, jesen idr. Nenavadno skrivenčeno rast opazimo pri sorti navadne leske ´Contorta´.

Prepoznavni in slikoviti znak platane je luščenje debelne skorje v ploščicah in lupinah. Isto lastnost imajo v starosti parocija, stevartija (neprava kamelija), japonski dren cvetnik in pa bori. Lepo zeleno obarvano mlado lubje z belimi progami imajo nekateri javorji, zlasti ameriška vrsta javorja pensilvanijski javor in japonska vrsta rdečežilni javor.

  

 

Pomembna dekorativna lastnost, ki jo s pridom lahko koristimo v zimskem času so barvite mladike pri mnogih drevninah. Zelo uporaben je tatarski dren z živo rdečimi mladikami s sorto ´Sibirica´ ali pisanolistni ´Elegantissima´. Kadar želimo obdržati pri grmovnicah barvite mladike, jih moramo spomladi korenito porezati in dognojiti.

Za svojevrsten motiv poskrbi sveže zapadel sneg, ki se zadrži na vejah, posebno pri tistih drevninah, ki imajo pokončno rast. Moker sneg pa je vseeno lahko nevaren, saj poškoduje prenekatero drevo. Sneg čim prej odstranimo s svojih vrtnih dreves.

Poleg opazovanja zimskih pojavov in praktično brez posebnega vrtnarskega dela, pa lahko naredimo še nekaj. Preberemo si strokovno literaturo, naredimo načrt opravil, razmislimo o novi vrtni ureditvi, in veselo pričakujmo novo pomlad.

natisni članek

© Zeleni svet

Deli objavo z drugimi ♥


 

Uspešno ste se prijavili na brezplačne nasvete!

Poslali smo vam potrditveni email in brezplačno darilo. Vkolikor emaila niste prejeli, poglejte med vsiljeno pošto oz. znotraj gmaila preverite zavihek Promocije.

Obiščite nas tudi na socialnih omrežjih, kjer lahko         prav tako spremljate naše poučne vsebine

 

Naročite se na nove objave, brezplačno!

 


Napačen email naslov.


 


Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *