Vzgojimo glavnati ohrovt

Ohrovt je v pozno jesenskem in zimskem času zelo dober vir domačih antioksidantov, vitaminov, mineralov in drugih koristnih snovi. Tako si z domačo vrtno lekarno pozimi zagotovite odpornost za prehlade. Različni prehranski dodatki naj postanejo preteklost, saj zdravje raste tudi v domačem vrtu.

Čas setve, sajenja in razdalja sajenja glavnatega ohrovta

Sadiko ohrovta vzgojimo v dobrih treh tednih. Setev za sadike opravimo do sredine junija, kasneje je že prepozno. S prvimi setvami pričnemo v mesecu marcu, vendar je za sadike najbolje sejati od maja do sredine junija.

Seme ohrovta posejemo v setvene plošče, ki jih napolnimo s specialnim substratom za setve in pikiranje. Sadike lahko v mesecu juniju, začetku julija kupite tudi pri  najbližjem vrtnarju. Razdalja sajenja pri glavnatem ohrovtu naj bo 50 cm med vrstami in 50 cm v vrsti.

KLIKNITE TUKAJ, vpišite vašo e-pošto in prejemali boste brezplačne vrtnarske novice. Če so vam nasveti všeč, nas priporočite še prijateljem.

Dobri in slabi sosedje ohrovta

Ohrovt se dobro razume s fižolom zato ga lahko sadimo tudi med fižol. Med vrste ohrovta lahko posejemo  nizek stročji fižol. Ugodno se bo počutil tudi v kombinaciji z drugimi stročnicami (grah, bob), solato in krompirjem. V jesenskem času v prazen prostor med ohrovt posejemo tudi špinačo. Med vrsticami ohrovta lahko najde prostor tudi zelena in blitva.

Izogibamo se kombinaciji s čebulo in paradižnikom.

vrtne karte

Kako zalivamo in gnojimo glavnati ohrovt?

Ohrovt uvrščamo med kapusnice, ki sodijo med požrešne vrtnine, zato gredice izdatno pognojimo s hlevskim gnojem  (2,5 – 3 l/m2), uporaben je tudi domač kompost in kupljena organska gnojila. Pred presajenjem sadik dodamo tudi kalij, saj je ohrovt velik porabnik tega elementa.

Če sadike sadimo junija pri presajanju najprej zalijemo jamico, ko presadimo vse sadike, dobro zalijemo še gredico. Ob sušnem vremenu ga zalivamo dokler ne začne rasti. V sušnem poletju ga vsaj enkrat na teden močneje namočimo.

Bolezni škodljivci  in zalivanje glavnatega ohrovta

Bolezni in škodljivci ohrovta ponavadi ne prizadenejo preveč. Med boleznimi opazimo predvsem plesen kapusnic, golšavost in črnobo kapusnic.

Na ohrovtu zasledimo tudi kapusovo muho, kapusovega belina in polže.

V poletnem času mu ugaja vzdrževanje rahlih tal, zastirka in občasno pletje plevela. Vsekakor v daljši suši ne smemo pozabiti na zalivanje. Med boleznimi ga lahko ogroža črna žilavka kapusnic.

Kako shranjujemo in pobiramo glavnati ohrovt

Glavnati ohrovt običajno vzgajamo za poznojesensko in zimsko pridelovanje. Glave režemo takrat, ko so že izpostavljene nizkim temperaturam, tako je nekoliko okusnejši in vsebuje več vitaminov, zato jeseni ne hitimo s spravilom. Če zima ni prehuda glavnati ohrovt na vrtu počaka tudi do januarja, najbolje, da ga režemo za sprotno porabo.

Ohrovt lahko shranimo tudi v plitvih zabojčkih, ki jih hranimo v vlažnih in hladnih kleteh. Če očistimo zunanje liste ga lahko posadimo tudi v vlažen pesek, tako bo v kleti počakal še dalj časa. 

natisni članek

 © Zeleni svet

Deli objavo z drugimi ♥


 

Uspešno ste se prijavili na brezplačne nasvete!

Poslali smo vam potrditveni email in brezplačno darilo. Vkolikor emaila niste prejeli, poglejte med vsiljeno pošto oz. znotraj gmaila preverite zavihek Promocije.

Obiščite nas tudi na socialnih omrežjih, kjer lahko         prav tako spremljate naše poučne vsebine

 

Naročite se na nove objave, brezplačno!

 


Napačen email naslov.


 

Pusti komentar

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *