Poskrbimo za zdrav pridelek jagod, malin, ribeza in ameriških borovnic

Pri jagodah poskrbimo za preventivne ukrepe v nasadu

Kliknite na video za nasvet o varstvu jagod:

Video vsebine smo posneli na Kmetijskem inštitutu Slovenije v poskusnem sadovnjaku Brdo pri Lukovici. Svetujeta dr. Darinka Koron in dr. Nika Weber strokovnjakinji za jagodičje.

Nasad jagod.

Jagode imajo v času rasti in zorenja kar nekaj težav z boleznimi in škodljivci. Nasad jagod prekrivamo s folijo in skrbimo, da jagod nekaj let ne sadimo na isto mesto.  Na istem mestu jagod ne gojimo več kot dve leti.

Jagode zastiramo z agrotekstilom ali slamo. Zastiramo zemljo pod grmi in v medvrstnem prostoru. Jagode v času rasti namakamo in skrbimo za splošno higieno nasada. V primeru težke zemlje jih sadimo na grebene, da poskrbimo za odtekanje odvečne vode.

Katere bolezni jagod so najpogostejše?

Siva plesen na jagodi. Na levi strani popolnoma razviti trosi glive, na desni začetni pojav na plodu jagode.

Jagode gojene na prostem so dovzetne na pojav listnih pegavosti (rdeča in bela listna pegavost). Na poganjkih je nevarna bolezen antraknoza (Colletotrihum), ki povzroča odmiranje rastlin.

Plodove lahko okuži siva plesen, ki se v toplem vremenu in visoki zračni vlažnosti hitro širi iz ploda na plod. Pojavi se tudi pepelovka na listih, ki se prav tako širi v toplem vremenu in ob visoki zračni vlažnosti.

Rdeča listna pegavost na listu jagode.

antraknoza (colletotrihum) na poganjku jagode.

Uši, tripsi, pršice in drugi škodljivci

Listne uši na jagodah.

Poškodba od polžev.

Opazimo uši, ščitkarje, stenice, resarje ali tripse in pršice prelke ter druge pršice. Nemalokrat nam zagode hrošček jagodov cvetožer, ki povzroča škodo na cvetovih. V času cvetnih popkov samica odlaga jajčeca v popek. Ličinke cvetožera se hranijo z vsebino cvetnih popkov. Proti plodovi vinski mušici se borimo z nastavljanjem vab. Škodo povzroča jajčasti rilčkar, ki objeda robove listov. Ličinke rilčkarjev objedajo koreninski sistem.

Proti pticam in toči je najboljša zaščita mreža

V času zorenja plodov nam škodo povzročajo ptice, ki kljuvajo plodove. Pred poškodbami, ki jih s kljuvanjem povzročijo ptice na loke poveznemo mrežo proti toči, ki hkrati senči nasad v poletni vročini.

Redno zastirajmo jagodni nasad s slamo ali agrotekstilom

Škodljivi so tudi polži katere ustavimo s prekrivanjem nasada z agrotekstilom. Agrotekstil je propusten za vodo, hkrati pa onemogoča razraščanje plevelov. Proti polžem in glivičnimi okužbami, je na vrtovih uporabna tudi slama, ki zadržuje vlago in preprečuje rast plevelov.

nabiranje jagod

Slamnata zastirka.

Avgusta je čas za razmnoževenje jagod

Razmnoževanje jagod z živicami.

V domačem vrtu je zelo razširjeno razmnoževanje zelenih sadik iz živic. Jagodam na rastlinah, ki smo jih namenili za razmnoževanje potrgamo cvetove in pustimo, da živice močno poženejo, ter se ukoreninijo. Presajamo jih od sredine avgusta pa vse do septembra. Živice moramo redno odstranjevati pri rastlinah, ki jih nismo namenili za razmnoževanje.

Plodova vinska mušica napada vse vrste jagodičja

Kliknite na video in si oglejte, kako naredimo vabo za plodovo vinsko mušico:

Plodova vinska mušica.

Plodova vinska mušica je v zadnih letih močno prisotna tudi v vrtovih. Škodljivec nima naravnega sovražnika, zato poskrbimo za nastavljanje zadostnega števila vab v vrtove in nasade.

Prekrivanje s proti insektno mrežo je žal drag ukrep, zato v vrtovih največkrat tega ukrepa ne izvajamo.

Kako naredimo past za plodovo vinsko mušico?

Plastenko na zgornji tretjini ovijemo z rdečim trakom ali jo pobarvamo. Nato v rdeči pas okoli plastnke zvrtamo od 2 do 4 mm debele luknjice. Luknjice naj bodo velikosti do 4 mm. Skozi večje luknjice nam mušice lahko pobegnile.

Vaba v plastenki za plodovo vinsko mušico.

V plastenko nato natočimo mešanico kisa, vode, soka in vina. Tej raztopini dodamo še močilo ali tekoči detergent, da zmanjšamo površinsko napetost mešanice. Tako bomo polovili veliko mušic, ki bi sicer povzročile precejšnjo škodo na plodovih. Po napadu plodove vinske mušice imajo plodovi slab okus in niso uporabni.

Plastenke z vabami redno menjavamo

Pridelek ameriških borovnic.

Vabo, vsebino v obliki raztopine kisa, vode, soka in vina menjamo na 1 do 2 tedna. Vsebine, ne zlivamo na vrt ali nasad temveč jo zlijemo in zakopljemo izven vrta. Vabo za plodovo vinsko mušico v plastenki razobesimo na 8 do 10 metrov, lahko tudi bolj na gosto.

Več o varstvu pred plodovo vinsko mušico preberite TUKAJ.

Vabe obesimo predvsem po robu vrta, saj tako polovimo škodljivca še preden se v večjem številu pojavi na zorečih plodovih.

Kako gojimo rdeči ribez za zdrav pridelek?

Kliknite na video za nasvet o varstvu ribeza:

Na vrtovih se najpogosteje pojavijo listne uši. Listne uši zatiramo takoj, ko se pojavijo. Pri rdečem ribezu opazimo mehurjaste rdeče tvorbe pod katerimi opazimo rumene ribezove uši. Proti ušem uporabimo blage eko ali domače pripravke iz pelina.

ribezova uš

Znaki prisotnosti uši na rdečem ribezu. Mehurjaste tvorbe na listih zaradi uši na spodnji strani listov.

ribezova uš

Na spodnji strani listov rdečega ribeza se nahajajo rumene ribezove uši.

Opazimo razne pegavosti in sivo plesen na plodovih ter antraknoza. V deževnih obdobjih ali v meglenih jutrih so bolezni bolj izrazite.

Osipanje ribeza.

Plodovi se osipajo predvsem zaradi mraza v času cvetenja. Ribez cveti aprila v obdobju dveh tednov. Odprte cvetove lahko v tem času poškoduje mraz, zato še zeleni plodovi odpadejo. Nekatere sorte se manj osipajo, zato imajo te sorte pri sajenju prednost.

Za boljši pridelek (v naslednjem letu) pri rdečem ribezu opravljamo ukrepe, kot so: redčenje grmov, kar omogoči večjo zračnost, les bo jeseni bolj dozorel, boljši bo tudi cvetni nastavek.

Pridelek rdečega ribeza sorte red lake.

Če gojimo ribez ob opori, pustimo do dva močno razvita letošnja poganjka. Na ribezu gojenem v obliki grma pustimo 3 do 5 najmočnejših letošnjih poganjkov. Poganki tudi sproti izraščajo, zato jih redno in večkrat izrezujemo.

Črni ribez napadajo hržica, uši in pepelasta plesen

Kliknite na video za nasvet o varstvu črnega ribeza:

Poškodba od hržice, na zvite liste se naseli še pepelasta plesen.

Posledica pepelaste plesni na črnem ribezu.

Črni ribez napada predvsem hržica in listne uši. Hržica ima lahko na leto do 6 generacij. Listi ribeza napadenega od hržice se posušijo kar ima posledično vpliv na slabšo kakovost plodov. Odpadanje listov povzročijo listne pegavosti. Okus takih plodov je grenak.

Na listih, ki se zaradi napada hržice zvijajo se naseli še pepelasta plesen. Poganjki zakrnijo v rasti. Pogosto se na določenih sortah pojavi rja.

Posledica listne uši so mehurjaste tvorbe na zgornji strani lista.

Uši na vršičku črnega ribeza.

Slabo razvite poganjke na ribezu redčimo z izrezovanjem. Cilj je vzgojiti močne poganjke in kakovosten pridelek za naslednje leto.

Kosmulje in težavna plesen

Kliknite na video za nasvet o varstvu kosmulje:

Kosmulja je samostojna sadna vrsta in spada v rod ribezov. Sorte zorijo konec junija in v drugi polovici julija. Po barvi jagod ločimo sorte z belimi,  zeleno – rumenimi, rumenimi, črnimi in rdečimi sortami. Sorte imajo lahko na poganjkih trne ali so popolnoma brez trnov. Sorte kosmulj ločimo tudi po tem, ali so plodovi v grozdu ali posamezno.

Sadimo odporne sorte na kosmuljevo plesen

Sorte se ločijo tudi po odpornosti na kosmuljevo plesen, kosmuljevo pegavost in pokanju plodov zaradi preveč padavin. Sorte, ki so na kosmuljevo plesen občutljive odvržejo liste v nekaj dneh. V tem primeru ročno potrgamo plodove, da se grm dodatno ne izčrpava.

Kosmuljeva plesen na grmih, listje je skoraj že odpadlo. V primeru okužbe s kosmuljevo plesnijo poberemo vse plodove, da rastline ne izčrpamo.

Na kosmuljevo plesen je odporna sorta invicta, manj trnata in odporna na pepelasto plesen je sorta rokula. Pri kosmuljah opazimo tudi pegavost na listih.

Bodimo pozorni na bolezni in škodljivce malin

Pri boleznih velja omeniti sušico malin. Ta glivična okužba prizadene malinove grme še pred zorenjem, zato je najbolje okužene poganjke s sušico odstraniti iz nasada in jih sežgati. Na plodovih se pojavi siva plesen, na listih opazimo v določenih letih tudi rjo. Na neustreznih tleh so prisotne tudi okužbe raznih bolezni odmiranja in venenja malin.

Malinova sušica.

Pogosti škodljivci malin so: malinar, redkeje se pojavijo listne uši, pršice in gosenice. Veliko škode na plodovih naredi plodova vinska mušica. Zelo nadležne so stenice, saj spuščajo značilen neprijeten vonj in okus v plodovih, zaradi česar so plodovi neprimerni za uživanje.

Zeleni svet priporoča:

Sadne rastline bodo ob upoštevanju strokovnih nasvetov v vrtu obrodile okusne in zdrave plodove. Redno pregledujte morebiten pojav bolezni in škodljivcev ter izbirajte kakovostne in odporne sorte jagodičja. Izvajajte tudi vsa ostala opravila, ki so nujna za vitalne, močne in zdrave rastline.

KLIKNITE TUKAJ za sadjarsko svetovalne knjige.
KLIKNITE TUKAJ za eko pripravke, za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci.
Za več informacij ali pomoč pri nakupu pokličite na 031 848 038.

© Zeleni svet

Deli objavo z drugimi ♥


Prijava na novice


2 komentarjev na “Poskrbimo za zdrav pridelek jagod, malin, ribeza in ameriških borovnic

  1. Miro

    Imam naslednje vprašanje:
    imam večkratrodne jagode, sedaj so prvič rodile in imajo liste na zelo dolgih in tankih stebljih, da ležijo kar po tleh. Zanima me ali naj jih porežem ali pustim, da bodo pognale nove, ker bodo kmalu spet cvetele za nov ciklus rodnosti. Za odgovor vnaprej hvala,
    Lep pozdrav!

    Odgovori

Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *