Zelenjavni vrt v maju

Paradižnik, paprika, kumare, jajčevec in ostale plodovke imajo rade topla tla. Prav tako je z visokim fižolom, lečo, čičeriko in dolgo vigno. Dober vrtnar je potrpežljiv in ne prehiteva z vrtnimi opravili.

Ne prehitevajte s sajenjem paradižnika in kumar

Paradižnik, kumare, papriko, jajčevec in ostale plodovke sadimo v vrt, ko je dolgoročna napoved dnevnih temperatur okrog 20 stopinj C. Še bolj pomembno je to, da jih v vrt ne sadimo takrat, ko se nočne temperature lahko spustijo pod 10 stopinj C.

Sadika paradižnika v lončku je kvalitetnejša.

Vrtičkarji vse pogosteje prehitevate naravo in to ni dobro. S prehitrim sajenjem samo škodujete vašim rastlinam.

Kdaj sadimo paradižnik in kumare?

Paradižnik in kumare sadimo po ledenih možeh. V primeru slane se lahko zgodi, da bo treba vse saditi še enkrat. V tem primeru so na boljšem samo trgovci. V toplejših krajih Slovenije vse omenjene rastline sadimo dva do tri tedne pred celinsko Slovenijo.

Sajenje kumar s pomočjo ročnega sadilca Bazzuka.

KLIKNITE TUKAJ za predstavitev ročnega sadilca Bazukka.
Za nakup in nasvet nas pokličite na 031 848 038.

Glavne prednosti ročnega sadilca Bazukka:

  • z njim sadimo paradižnik, papriko kumare, buče, zelišča, …
  • nič več bolečin v križu,
  • primeren za vse vrtičkarje,
  • primeren za manjše in večje obdelovalne površine,
  • sadimo lahko skozi folijo ali na gola tla.

Kaj posadimo med kumarice in paradižnik

Paradižnik sadimo na razdaljo 70 x 50 cm. V vmesni prostor lahko spomladi sadimo solato, poleti pa motovilec ali špinačo. Ob robove priporočamo sajenje bazilike. Ob paradižnik lahko sadimo tudi čičeriko. Tudi ob kumarice na opori lahko sadimo baziliko in solato.

Klobarjenje in dobri sosedje v maju

Glede primernih kombinacij, ki jih v vrt sadimo v mesecu maju si najlažje pomagamo z vrtnimi kartami. Skupaj kombiniramo karte različnih barv. Tako na najlažji način najdemo pravega dobrega soseda za paradižnik, papriko, kumare, jajčevec in ostale plodovke.

V maju lahko skupaj sadimo čičeriko in paradižnik. V medvrstni prostor paradižnika sadimo tudi solato.

vrtne karte

Vrtne karte®, kombinacija čičerike, solate in paradižnika.

KLIKNITE TUKAJ za predstavitev vrtnih kart.
Za nakup in nasvet nas pokličite na 031 848 038.

Paprika obožuje topla tla

Korenine paprike, jajčecev in ostalih toplotno zahtevnih rastlin se razvijejo, ko se tla ogrejejo na 15 stopinj C. Če papriko sadimo v začetku maja se koreninski sistem počasneje razvija in sadike zastanejo v rasti.

Vse toplotno zahtevne rastline so zaradi hitrega sajenja bolj občutljive na bolezni in škodljivce.

Paprika v družbi nadzemne kolerabice in solate.

Če papriko sadimo na razdaljo 50 x 50 cm lahko v vmesni prostor sadimo solato ali nadzemno kolerabico.

Jajčevcec ima rad toplo pomlad in poletje

Jajčevec je toplotno zahtevna vrtnina, zato s sajenjem na prosto ne prehitevamo. Sadimo ga v drugi polovici maja. Če ga sadimo prehitro bomo imeli z njim težave. Težave lahko nastopijo tudi, če imamo deževno, hladno pomlad in hladen konec poletja. Takrat s pridelkom ne bomo zadovoljni.

Feferone in čilije sadimo v drugi polovici maja

Feferoni in čiliji so vse bolj priljubljeni.

Vse več feferonov in čilijev opažamo med urbanimi vrtičkarji, ki jih sadijo v večje posode in korita. Svoj prostor lahko najdejo tudi v domačem vrtu ali visoki gredi.

V posodo, ki je globoka 50 cm in široka 50 cm lahko posadimo dva feferona ali čilija. V vrtu jih sadimo na razdajo 40 cm.

Lubenica in melone sadimo iz sadik

Priporočamo, da lubenice sadite iz sadik. To še posebno velja za celinski del Slovenije. Prav tako kot ostale toplotno zahtevne vrtnine jih sadimo po drugi polovici maja. To velja predvsem za celinski del Slovenije.

Na Primorskem vse plodovke sadimo že v aprilu, ko so nočne temperature večje od 12 stopinj C. Tudi melone na prosto sadimo, ko mine nevarnost slane in nizkih temperatur.

melone ali dinje

Melona ali dinja.

Lubenice in malone sadimo na razdaljo 100 x 50 cm. V prazen prostor v začetku rastli umestimo nizek grah ali nizek fižol.

Sadimo tudi bučke in čajoto

Bučke lahko sejemo v vrt takoj v začetku maja. Če jih sadimo s pomočjo sadik jih sadimo po 15. maju. Čajoto v domačem vrtu sadimo po ledenih možeh.

Čas sajenja čajote se ujema s sajenjem paprike, paradižnika, kumar, feferonov, čilijev in ostalih plodovk, ki imajo rade topla tla.

čajota

Čajoto sadimo ob oporo.

Treba je vedeti, da je čajota toplotno zahtevna rastlina in ne prenaša dobro ohladitev.

V vrtu je bolje saditi grmičaste bučke, ki zasedejo manj prostora. Sadimo jih na razdaljo 50 x 50 cm. Čajoto sadimo ob oporo, saj se bujno razrašča.

V maju sadimo visok fižol, lečo, čičeriko in dolgo vigno

Visok fižol.

 

S sajenjem visokega fižola ne hitimo. Če je možno ga v osrednji Sloveniji sadimo v drugem tednu maja.

Leča je nekoliko manj toplotno občutljiva in jo sejemo v istem terminu kot visok fižol. Čičerika je toplotno bolj zahtevna in jo sejemo vsaj teden dni za visokim fižolom in lečo.

Dolgo vigno, ki je sorodnica fižola sejemo v vrt v polovici maja. V rastlinjak jo lahko sejemo med sredino aprila in začetkom maja. Dolga vigna je stročnica, ki v višino zraste v višino paradižnika.

Ne pozabite na tržaški solatnik in solato

V maju sejemo radič in to predvsem tržaški solatnik. Ostale radiče in endivijo sejemo v juniju, saj majske setve rade hitro pobegnejo v cvet. Priporočamo, da solato iz sadik sadite v rednih mesečnih presledkih in to toliko kot jo boste pojedli v enem mesecu.

Solate ni potrebno saditi na samostojne gredice. Priporočamo, da jo sadite med ostale vrtnine, ki jih sadite na primerno medvrstno razdaljo.

Med samostojno gredico solate, ki jo sadimo na razdaljo 40 x 30 cm lahko sadimo rukolo, redkvico in vrto krešo.

V mesecu maju ukrepamo proti strunam

Dan ali dva pred ukrepanjem proti strunam na prazne gredice zakopljite narezan krompir ali jabolka in potem ukrepajte z različnimi pripravki.

Ličinka strun.

V maju s strune levijo in jih lažje zatiramo z različnimi pripravki. Uporabite lahko pripravek na osnovi apnenega dušika. V tem primeru je treba ukrepati 14 dni pred setvijo ali sajenjem vrtnin.

Na razpolago je tudi biotični pripravek na osnovi glive Beauveria bassiana. Uporabite lahko tudi empatogene ogorčice. To so očem nevidni  „črvički“, ki parazitirajo škodljivca.

Visoke grede sadimo zelenjavo in zelišča

Visoke grede se obnašajo kot velike posode in jih v maju redno zalivamo. Glede sajenja v visoke grede ni ovir. Sejemo in sadimo lahko skoraj vse vrtnine. Tako si lahko polepšamo teraso, bakon in vrt s številnimi vrtninami.

Na visokih gredah so priljubljene predvsem hitro rastoče vrtnine. Sadimo lahko tudi paradižnik in ostale plodovke. Pri tem pazimo, da jih ne sadimo pregosto.

Visoka greda v začetku maja.

Zelo priljubljene so tudi visoke grede, ki jih zasadimo z zelišči. Tako se redno oskrbujemo z domačimi zelišči, ki jih imamo radi v vsaki kuhinji.

V vrtu poskrbite za koristne rastline

Koristne rastline so dobrodošle v vsakem vrtu. Vse več vrtičkarjev v vrt sadi tagetes, ognjič in kapucinke. To so zagotovo najbolj pogoste koristne rastline. Ste vedeli, da timijan odvračalno deluje na polže in uši? Tudi sivka neugodno deluje na mravlje in uši.

Kliknite na slike za ogled koristnih rastlin:

  

 

V vrtu naj uspeva tudi drobljak, ki deluje proti pepelasti plesni. Na boljšo kalivost semen vpliva koperc. Česen, križnolistni mleček, cesarski tulipan in bob odganjajo tudi voluharja.

Zeleni svet priporoča:

Olajšajte si delo v vrtu z ročnim sadilcem Bazukka. Pri načrtovanju vrta in gredic vam bodo v pomoč vrtne karte.

KLIKNITE TUKAJ za predstavitev ročnega sadilca Bazukka.
KLIKNITE TUKAJ za predstavitev vrtnih kart, ki vam olajšajo kombiniranje vrtnin v vrtu.

Za nakup in nasvet nas lahko pokličete na 031 848 038.

© Zeleni svet

natisni članek

Deli objavo z drugimi ♥


Prijava na novice


Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *