10 Čebulnic za začetnike

Narcissus ‘Tete-a-tete’ – pritlikava narcisa

Ta prikupna nizka narcisa je ena najpogosteje sajenih. Ker v višino dosega le 15 cm, je primerna tudi za zelo majhne vrtove in zasaditve, čudovita pa je tudi v cvetličnih posodah.

Na posameznem steblu razvije 1 do 3 zlatorumene cvetove, ki se odpirajo od konca marca do konca aprila. Sadimo jo na globino 5 – 8 cm, v trati pa še kakšen centimeter globlje.

Iris reticulata – mrežasta perunika

Ta vrsta spada med perunike s čebulico. So zanesljive spomladanske lepotice, ki nas vsako leto razveselijo z velikimi cvetovi v vijolični, modri in rumeni. Najbolj jim prijajo odcedna tla na sončni legi.

Tudi te so krasne v cvetličnih loncih, v gredicah jih sadimo v večje skupine v ospredje, lepo pa pridejo do izraza tudi v skalnjaku, kjer jih nasadimo v malce bolj goste skupine po 15-30 čebulic. Vrt nam obarvajo marca ali aprila.

Anemone blanda – vetrnica

Ta vrsta je le ena izmed številnih spomladi cvetočih vetrnic. Marjeticam podobni in glede na višino rastline precej veliki cvetovi pridejo do izraza, če jih sadimo po več skupaj. Ker po videzu deluje zelo naravno, jo vključujemo v »gozdne« zasaditve pod listopadna drevesa in grmovnice.

Poznamo tako modrovijolične, bele kot tudi rožnate. Pred sajenjem drobne rjave gomolje namočimo v vodo, da nabreknejo.

Tulipa hy. – Darwinovi tulipani

Ti tulipani nas za razliko nekaterih drugih ne bodo razočarali, saj leta in leta bogato cvetijo brez večje skrbi. V tej skupini je zajetih več sort, ki pokrivajo zelo raznolike odtenke, zato boste gotovo našli kakšno barvo zase.

Poleg občudovanja v gredicah so odlični tudi kot rezano cvetje na vaši mizi. Cvetovi so zelo veliki, preden pa se odprejo imajo značilno piramidasto obliko.

Hyacinthoides hispanica – hijacintovka

Na Portugalskem, v Španiji in ponekod v severni Afriki ta čebulnica ustvarja prekrasne prizore, saj se tam kot modrikasto morje razliva pod drevesi in travinju.

Njena trdoživost nas bo osrečevala vsak konec pomladi. Čebulice v tleh se množijo, poleg tega pa se v njej ugodnih razmerah tudi seje in tvori goste šope trakastih listov iznad katerih se dvigajo hijacintam podobna socvetja.

Galanthus nivalis – navadni mali zvonček

Vsem dobro poznan znanilec pomladi naj oznanja tudi na domačem vrtu ali terasi. Kimajoči beli cvetovi se vsako leto pojavijo v večjem številu.

Po dolgi zimi nam poteši željo po cvetju tako na vrtni trati, kot pod listopadnimi grmovnicami in drevesi.

Lahko ga gojimo tudi v cvetličnih lončkih in si ga ob cvetenju prenesemo na okenske police. Kaj je lepšega kot cvetoč jutranji pozdrav v soju prvih žarkov.

Muscari armeniacum – armenska hrušica, grozdek ali kar muskari

Zbita, gosta socvetja v obliki stožca res spominjajo na drobne modre grozdke, kar je tudi nekakšen zaščitni znak te vrste. Izredno prilagodljiva spomladanska čebulnica, ki se lahko včasih tudi prehitro zaseje in razširi po bližnji okolici.

Posebnost je jesensko odganjanje listov, ki prezimijo, spomladi, najpogosteje v aprilu, pa jih pospremijo še modra socvetja na tankih steblih. V višino zrastejo do približno 20 cm, poznamo pa tudi bele, svetlo modre in rožnate sorte.

Crocus sp. – žafrani

Pri nas najpogosteje na travnikih in po gozdovih srečujemo vijolično obarvan pomladanski žafran; Crocus vernus, predvsem nekoliko višje pa tudi beli žafran imenovan tudi nunka; C. vernus ssp. albiflorus. Na vrtu sadimo predvsem druge vrste, daleč največ pa bohotne križance z velikimi živobarvnimi cvetovi.

Ker so nizki in drobni po postavi, jih sadimo v skupine ali raztreseno po trati, kjer uporabimo najbolj zgodnje sorte. Žafrani nimajo čebulic, pač pa gomolje.

Gladiolus hy. – gladiole

Te so že stare znanke, saj jih že dolgo gojimo za rezano cvetje. Večina sort je visokih preko 1 m in zaradi velikih, eksotičnih cvetov potrebujejo oporo. Da bodo vsako leto razvile veliko cvetov, jih v dobi rasti vsaj malo dognojimo.

Gomolje sadimo v normalna vrtna tla, kjer ne zastaja voda. Ker niso povsem prezimno trdne, jih jeseni izkopljemo in prezimimo v hladnem prostoru, kjer ne zmrzuje.

Scilla siberica – sibirska morska čebulica

Scilla siberica – sibirska morska čebulica.

Še ena bujno rastoča in samosevna vrsta, ki na tankem steblu na višini 10 cm razpre rahlo povešave do 1 centimeter široke cvetove. Ljubitelji modre barve boste z njo prišli na svoj račun, saj je to ena najbolj intenzivno temno modrih čebulnic, ki ne potrebujejo posebne nege.

Ker je trpežna, jo lahko posadimo v trato, znašla pa se bo tudi pod listopadnimi grmovnicami in v gredah. V kolikor ste pristaši bele barve, boste v bolje založenih trgovinah našli tudi belo sorto.

©Matic Sever, univ. dipl. inž. agronomije, Trajnice Carniola.