Analiza tal v vrtu

Analizo zemlje, ki jo obdelujemo ljubiteljsko je priporočljivo opraviti na vsakih 5 let. V intenzivnih panogah pa je ta čas omejen na krajše časovno obdobje. Z vzorčenjem tal bomo dodobra spoznali svojo zemljo, optimalno trosili gnojila, pridelali dovolj visok in kakovosten pridelek.

Posebej naj izpostavimo dejstvo, da s prekomernim gnojenjem ne samo porušimo razmerje dostopnosti posameznih hranil temveč tudi onesnažujemo podtalnico zaradi izpiranja nitratov (dušik).

Kako pravilno vzamemo vzorec zemlje za laboratorijsko analizo?

Vzorec zemlje na vrtu odvzamemo z štirikotno lopato, ali posebno sondo, ki jo določeni laboratoriji tudi izposojajo. Na domačem vrtu uporabimo lahko štiri kotno lopato, ker z njo enakomerno odvzamemo vzorec po širini in po globini.

Vzorec vzamemo v cik – cak liniji po vsej površini. Vzorce jemljemo na 15 do 20 mestih. Vzorčenje opravimo na praznih gredicah in tudi na gredicah kjer še imamo pridelek. Izogibamo se robovom naše parcele. Na vrtu to pomeni 0,5 metra od roba, na njivi pa 1 meter.

Globina odvzema vzorca naj znaša na vrtu 25 cm, na njivi pa 30 cm. To je tista plast zemlje, ki jo obdelujemo. Vzorec jemljemo z vrha, sredine in spodnjega dela izkopa.

Vzorec odvzamemo enakomerno po robu širine in globine izkopane jame. Vzorce iz vseh mest vrta ali njive dobro sproti premešamo in cca 1 kilogram zemlje shranimo v vrečko na kateri pustimo svoje podatke.

Rezultati na laboratorijskem izvidu

Rezultati, ki jih merimo so vsebnost fosforja v tleh (P), vsebnost kalija v tleh (K), organska snov, na katero se vežejo rastlinska hranila in se iz organske snovi kasneje tudi sproščajo, pH tal ali reakcija tal.

Reakcija tal ali pH tal, je zelo pomemben podatek. Vrednost pH tal nad 7,5 in pod 5 privede do resnih težav. Ti dve območji vplivata na nedostopnost hranil, ki so v tem primeru rastlinam nedostopna.

Za potrebe ljubiteljskega vrtičkanja je popolnoma dovolj, če uporabimo indikatorske lističe s priloženo lestvico pH območja. Kupimo jih v trgovinah s kemijskimi preparati.

Fosfor se veže na organsko snov v tleh in na glinene minerale. Dostopnost fosforja rastlinam je v veliki meri odvisna od reakcije tal pH. V nevtralnem in slabo kislem območju je dobro dostopen. V kislih tleh se veže v netopne fosfate, v bazičnih pa se veže v težko topen kalcijev fosfat.

Kalij je v tleh zastopan v obliki glinenih mineralov. V naravnih procesih je glavni izvor kalija preperevanje mineralov. Kalij vračamo v tla glede na odvzem s pridelkom. Pretirano gnojenje s kalijem povzroča slabši sprejem kalcija in magnezija v rastline, kar privede do kloroze.

Kalij dodajamo tudi z gabezovo prevrelko in lesnim pepelom, ki poleg kalija vsebuje tudi veliko kalcija. Lesni pepel dodajamo v količini 3 kg/10m², da ne dvigujemo reakcije tal pH v bazično območje.

Organska snov je zelo pomembna, saj se na njo vežejo rastlinska hranila in se iz nje počasi sproščajo. Tudi procent organske snovi naj se giblje nekje okoli 4%. Kar je manj kot 3% in več kot 10% lahko privede do motenj rasti, okužbe z boleznimi in večja možnost pojava škodljivcev.

Organska snov je vir mikroorganizmov. Dodamo jo jeseni v obliki komposta, hlevskega gnoja ali kupljenih organskih gnojil.

Veliko težav si nakopljemo tudi s trosenjem soli in nenadzorovanim apnenjem tal. Uporaba soli kot sredstvo za zatiranje polžev v deževnih letih, lahko dvigne pH zemlje v močno bazično reakcijo. Sol uničuje talni živi svet.

Prav tako je apnenje tal lahko zelo škodljivo, če sredstva trosimo brez vnaprej določene količine glede na potrebe apnenja. Apnimo tla, ki so dokazano v kislem območju.

Naročite se na aktualne vrtnarske novice

           © Zeleni svet