Hren in gojenje hrena

Hren je zelo koristen, ker nam očisti dihala, razkuži prebavni trakt, vsebuje zelo veliko C vitamina in številne druge koristne snovi.

Razmnoževanje hrena

Hren najlažje razmnožujemo, če kupimo sadike, ki jih v trgovinah nekoliko težje najdemo.

Če hren razmnožujemo iz domačega nasada korene za razmnoževanje nabiramo ob spravilu korenov v jesenskem času. Takrat v spodnjem delu glavne korenine izrežemo za prst debele stranske korenike, ki naj bodo dolge med 20 in 30 cm. Da jih bomo spomladi sadili pravilno jih na zgornji strani odrežemo naravnost, v spodnjem delu pa poševno. Po jesenskem izkopu in pripravi korenik jih do spomladi zakopljemo v vlažen substrat (pesek).

KLIKNITE TUKAJ, vpišite vašo e-pošto in prejemali boste brezplačne vrtnarske novice.
Če so vam nasveti všeč, nas priporočite tudi vašim prijateljem.

Priprava korenov hrena na sajenje

Korenike, ki smo jih pripravili jeseni ali spomladi je treba pred sajenjem očistiti s krpo, tako odstranimo koreninske izrastke na zgornjem delu korena, pustimo jih samo na koncu korena za dva prsta višine.

Hren in čas sajenja

Sadike hrena, ki jih kupimo v trgovinah lahko sadimo jeseni, spomladi in tudi med letom, saj ne doživijo šoka ob presajanju.

Korenine hrena, ki jih izkopljemo jeseni in čez zimo shranimo v vlažnem pesku je najbolje saditi spomladi od marca do aprila. Če ga sadimo dovolj zgodaj koreni do jeseni že primerno odebelijo. Hren sadimo nekoliko poševno (kot 45 °), ker se tako manj obrašča s stranskimi koreninami. Dobro se počuti v bližini krompirja.

Upoštevajmo kolobar za uspešno gojenje hrena

Hren vsaj štiri leta ne sadimo na mesto kjer smo predhodno sadili zelje, cvetačo, brokoli, kolerabo, ohrovt, kitajski kapus, kolerabico, repo, redkev  in redkvico. S temi rastlinami je hren v sorodstvu.

Sajenje hrena

Če sadimo kupljene sadike jih lahko sadimo celo leto. Sadimo jih enako kot domače korene, ki smo jih izkopali jeseni in čez zimo shranili v vlažnem pesku.

Za domače korene v mesecu marcu ali aprilu skopljemo sadilni jarek, ki naj bo globok okrog 30 cm. Pred sajenjem v jarek dodamo vsaj približno 20 cm mešanice zemlje in komposta. Na tako osnovo poševno sadimo hren, pri tem pazimo, da ga sadimo tako kot smo ga jeseni spravili v zemljo. Ravni rez je zgoraj in poševni spodaj.

Če ga sadimo nekoliko več naj bo razdalja med vrstami 70 cm in razdalja v vrsti 30 do 40 cm. Po sajenju hrena ga zasujemo z zemljo tako, da nastane greben.

Hren in gnojenje

Tla kjer pridelujemo hren v jesenskem času gnojimo s preperelim hlevskim gnojem, kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili. Hlevski gnoj (25 kg/10m2), kompost (3l/m2) in druga organska gnojila dodamo v tla že jeseni ob prekopavanju ali oranju tal. Med letom v manjših količinah večkrat dognojujemo tudi s kompostom, gabezovo in koprivno prevrelko. Če po analizi tal v tleh primanjkuje kalija ga dodamo s kalijevimi gnojili.

Če v zgodnjem poletju opravimo čiščenje korena, ga dognojimo s kompostom ali kakšnim drugim dušičnim gnojilom. Uporaben so tudi morske alge.

Pri hrenu ne pozabite na opravila med letom

Če nas ne motijo obraščene glavne korenine s stranskimi koreninami, s hrenom med letom nimamo veliko dela. Za pridelavo gladkega glavnega korena je treba hren v začetku poletja izkopati in ročno s pomočjo grobe krpe očistiti stranske korenine v zgornjem delu korena. Po čiščenju ga ponovno zakopljemo v tla. To opravilo opravimo v oblačnem vremenu.

Ta postopek ponovimo v mesecu avgustu. Spodnji del stranskih korenin pustimo, da hren lahko črpa hranila in vodo. V jeseni pa iz njih narežemo nove koreninke za sajenje v spomladanskem obdobju.

V poletnem času redno trgamo tudi stranske poganjke, ki izraščajo iz korenin. Tudi to opravilo najlažje opravimo, ko čistimo korenike.

Hren, bolezni, škodljivci in ostale težave pri gojenju

Hren botanično uvrščamo med križnice, kamor sodijo tudi kapusnice (zelje, brokoli, cvetača, ohrovt, kitajsko zelje), zato ga ogrožajo tudi podobne bolezni in škodljivci.

Med škodljivci opažamo gosenice kapusovega belina in kapusove sovke. Pozorni smo tudi na pojav kapusovega molja.

Med boleznimi opažamo pepelasto plesen, belo rjo križnic in kapusovo plesen.

Hren med letom večkrat okopljemo, da odpravimo plevel. Zagotovo bo odstranjevanje plevela koristno ob poletnem čiščenju korenov.

Spravilo hrena

Konec oktobra in v novembru hren izkopljemo z vilami za prekopavanje tal. To naredimo, ko koreni odebelijo. Izkopljemo ga lahko tudi v zgodnje spomladanskem obdobju. Običajno ga izkopljemo, ko liste v jeseni porumeni. Za olajšanje izkopa je dobro, da listje pokosimo.

Hren se dobro shranjuje v vlažnih zasipnicah in vlažnem pesku v kleti.

Uporaba hrena

Hren-kulinarikaV prehrani največkrat uporabljamo odebeljeno korenino, užitni so tudi mladi listi in poganjki. Mlade liste in poganjek hrena uporabimo kot zelenjavno prikuho jedem.

natisni članek

© Zeleni svet

Všečkajte in delite s prijatelji ;)
Prijava na novice


Dodaj odgovor

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *