Kumara vsebuje več kot 97 % vode. Bogate so s kalijem, ki je v ugodnem razmerju z natrijem. Vsebujejo tudi vitamine A, B1 in B2, največ pa vitamina C. Vsebujejo tudi koristne snovi, ki čistijo črevesje, zato je priporočljivo zaužiti domač neolupljen plod. Pomagajo pri želodčnih težavah in delujejo razstrupljajoče, uporabljamo jih tudi kot sredstvo za čiščenje kože, znani so tudi številni drugi pozitivno učinki na telo.
Kumare, čas setve, sajenja in razdalja v vrsti
Kumare na prosto sejemo po 1. maju, ko se tla že dovolj ogrejejo. V obmorskih krajih je to nekoliko prej, ko se tla ogrejejo na 15 °C.
Če želimo vzgojiti lastne sadike s koreninsko grudo jih sejemo od začetka aprila dalje. Sadike, ki jih vzgojimo ali kupimo sadimo takrat kot paradižnik in ostale plodovke. To obdobje v celinskem delu običajno nastopi po sredini maja. V vrtu jih ne sadimo pregosto, v vrsti jih razporedimo na 50 cm, razdalja med vrstami pa naj bo 1,5 m.
KLIKNITE TUKAJ, vpišite vašo e-pošto in prejemali boste brezplačne vrtnarske novice.
Če so vam nasveti všeč, nas priporočite tudi vašim prijateljem.
Vzgoja kumar ob mreži in foliji
Kumare so veliko bolj zdrave, pridelek višji, manj težav je tudi z obiranjem, če jih sadimo ob opori. Mrežo za kumare kupite v trgovinah in jo napnite med kole. Sprva jim pri ovijanju na oporo pomagamo, kasneje pa pomoči ne potrebujejo več. Pomagate si lahko tudi z mrežastimi valji, ki jih ravno tako v tla pritrdite s pomočjo kolov.
Pri gojenju kumar je primerno tudi pokrivanje tal s črno folijo, tako je podlaga bolj suha, plodovi pa so čisti in manj gnijejo, manj je plevelov, tal tudi ni treba okopavati.
Kolobar in dobri sosedje kumare
Kumare na isto mesto kumar ne sadimo vsaj štiri leta. Dobro uspevajo za grahom, fižolom ali drugimi stročnicami, peso, porom, slabo pa za vsemi kapusnicami. Dobro uspevajo tudi za deteljo in žiti, ki jih v vrtu lahko uporabimo kot zeleno gnojenje.
Kumarice lahko odlično kombiniramo s sladko koruzo, zato izmenično sadimo nekaj vrst koruze, nanjo lahko obesimo tudi visoki fižol in dve ali tri opore kumaric.
Ob kumarice na opori lahko sadimo še česen, por, fižol, grah, bob, čebulo, drobnjak, kolerabico, motovilec, baziliko, kumino, koper, ognjič, peteršilj, solato, sladki komarček, zeleno, zelje, sončnice in rdečo peso.
Kumara, slabi sosedje
Ob kumare ne sadimo krompir, redkev, redkvico, lubenice, bučke in melone.
Gnojenje kumar
Kumare potrebujejo največ kalija in približno enako dušika in fosforja, zato je treba organska gnojila kombinirati s fosforjevimi in kalijevimi gnojili, ki jih zadelamo v tla jeseni ali zgodaj spomladi. Z dušikovimi (tudi gnoj in kompost) gnojili pa dognojujemo v enem ali do treh obrokih. Dognojujemo tudi z listnim gnojilom, največkrat s kalcijem in borom.
Namakanje je nujno
V klasični vzgoji je priporočljivo prekrivanje tal s črno folijo, v tem primeru je treba po tleh postaviti tudi cev za zalivanje. Tudi kumarice ob opori prekrijemo z zastirko.
Kumare redno namakamo, saj so drugače plodovi grenki, odpadajo ali so neokusni. Predvsem v času cvetenja in tvorbe plodov morajo biti rastline dobro oskrbljene z vodo, sicer odpadejo cvetovi in plodovi.
Pri pomanjkljivi oskrbi z vodo je motena oskrba s kalcijem, zato začnejo odmirati plodovi, pojavi se lahko tudi zvijanje (deformacija) plodov in grenkoba.
Bolezni in škodljivci pri kumarah
Če je v času gojenja sadik temperatura prenizka in vlaga visoka, so kumarice dovzetne za padavico kalčkov. V času rasti kumar se pojavljajo pepelaste plesni. Nevarna je tudi kumarna plesen.
Kumarice od škodljivcev najpogosteje ogrožajo uši in polži, opazimo tudi ščitasto uš in pršico. Polži največ škode naredijo ob direktni setvi v hladnem vremenu, ko požrejo mlade rastlinice. Uši je več, če obilno gnojimo. Več o boleznih in škodljivcih si preberite na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Kumara, spravilo in shranjevanje
Solatne kumare pobiramo dvakrat na teden. Trgamo jih, ko so plodovi veliki od 15 do 30 cm. Kumare za vlaganje trgamo že nekaj dni po cvetenju, ko so plodovi veliki od 3 do 12 cm. Običajno jih pobiramo od dvakrat do štirikrat na teden, v zelo ugodnih razmerah celo vsak dan.
Čim pogosteje trgamo kumare, večji je nastavek plodov. Obiramo jih vedno zjutraj. Ob obiranju sproti odstranjujemo iznakažene, nerazvite in obolele plodove. Kumarice lahko vložimo in zamrznemo, vendar so najbolj koristne in okusne, če uživamo sveže, ki jih obiramo poleti.
© Zeleni svet
hvala lepa za koristne nasvete!lp Senka
Zanima me ce lahko kumare namakamo z cevjo ki jo priklopimo na vodovod ali je ta voda premrzla. Hvala.
Pozdravljeni, ni najboljše v poletni pripeki. Namakajte zgodaj zjutraj, ko je zemlja ohlajena od noči.
Ali kdo ve, kje bi dobila seme ali sadike Mehiških kumaric?
Pozdravljeni, malo bo potrebno poiskati na spletu.
Ravno nekaj dni nazaj sem posadila cepljene kumare, pa se je začela na njih pojavljati plesen. S čim bi lahko to rešila?
Pozdravljeni, uporabite priporočen pripravek proti plesni. Redno škropite z žajbljevim čajem, sodo bikarbono, lahko uporabite tudi kupljene pripravke, ki delujejo proti plesnim.
Pozdravljeni.
Slišala sem, da je pomembno, kako trgamo kumarice; če rastejo brez opore, da jih ne privzdigujemo, da ne obračamo cvetov … Ali to drži? Hvala in vse dobro.
Pozdravljeni, to drži, vseeno predlagamo oporo kakršna je opisana in poslikana v članku.
Imam zelo lepe kumare in bučke vendar samo cvetijo. Ali se da to še kako rešit, da bodo nastavljale tudi plodove? Hvala!
Pozdravljeni ga. Barbara prosim pošljite fotko na info@zelenisvet.com, da vidimo kaj se dogaja z vašimi bučkami.
Zakaj letos kumare ne rastejo. rastline so bujne plod pa se ne razvija. Ostane majhen, velikosti fižola, le malo daljši je. Isto se pojavlja tudi pri sosedu.
Pozdravljeni g Anton, najverjetneje je krivo preskromno ali nererdno zalivanje.
Pozdravljeni
Sem urbana vrtnarka in sem pri sajenju omejena na dve visoki gredi v velikosti evro palete. Vsako leto od plodovk posadim o 1 kumaro, 1 malancan, 1 papriko in 2 paradižnika. Trudim se upoštevati dobre in slabe sosede. Gredo s paradižnikom imam pod streho, druga greda pa je na prostem.
VPRAŠANJE: Ne vem, kako naj rešim problem s kolobarjenjem, da npr. kumara ne bo sajena na isto mesto?
Na grede posadim oz posejem tudi solato, korenček, blitvo, podzemno kolerabico, redkvico, česen, čebulo, sama raste novozelandska špinača. Vglavnem se trudim iztržiti čim več na omejenem prostoru. V loncih imam še vrsto zelišč.
Pozdravljeni ga. Gordana, v visoki gredi to lahko enostavno uredite tako, da zamenjate zemljo, kumare sadite na oporo, vsekakor pa upoštevajte kolobar, da ne bo na istem mestu.
Poleti v topli zemlji kumare vzkalijo zelo hitro. Do kdaj je še primeren čas za sejanje kumar za vlaganje in solatnih kumar?
Vrtnarska izkušnja, ki jo z veseljem delim z vsemi, ki spremljate Zeleni svet:
– kumare so po vzkalitvi “magnet” za vrtne polže, ki mlade kumare (po)žrejo veliko raje kot npr. solatnice, korenček
Pozdravljeni g. Marko, žal je zdaj že prepozno, tudi sadik za presajanje se ne dobi več v mesecu avgustu.
Zanima me zakaj paprika tako pocasi raste sem nagnojil z kurjimi briketi tud listi so bolj rumeni kot zeleni…a kljub tenu nastavlja cvetove. Tu pa tam..sajeno je bilo konec maja. Dal sem tudi gor pokoseno travo da je bolj v senci korenina..in manj izhlapeva..to je ze drugo leto enako..prosim odg na email…lp
Pozdravljeni,
če ste papriko sadili pred 20. majem imate težave zaradi hladnega vremena in obilice padavin. To leto se je najbolj obrestovalo sajenje konec maja in ni takih težav. Več si preberite tukaj https://zelenisvet.com/9-tezav-dez-hladno-vreme-vrt/
Lep dan, ekipa Zeleni svet