Zelje gojenje in vzgoja na vrtu

Zelje naj bo doma v vsakem zelenjavnem vrtu, saj vas bo nagradilo z bogatim pridelkom. To ni preveč zahtevna vrtnina in vsebuje veliko zdravju koristnih snovi.

Setev zelja za sadike

Setev za sadike zgodnjih sort v zaščiten prostor lahko opravite že februarja. Ravno tako kot grah, bob in redkvica tudi zelje kali že pri 5°C. Ker zelje kali pri dokaj nizkih temperaturah vzgoja sadik ne zahteva ogrevanih rastlinjakov, sadike pa prenesejo tudi krajši čas pod ničlo.

Za vzgojo sadike spomladi potrebujete nekoliko več časa kot poleti. Sadiko lahko vzgojite že v dobrem mesecu oz. slabih 40 dneh.

KLIKNITE TUKAJ, vpišite vašo e-pošto in prejemali boste brezplačne vrtnarske novice.
Če so vam nasveti všeč, nas priporočite tudi vašim prijateljem.

Zelje, sadilna razdalja in čas sajenja

Zelje na vrtu zasede veliko prostora. Zgodnje sorte sadite v marcu in aprilu na razdaljo 30×30 cm ali 40×40 cm. Najzgodnejše sorte lahko na vrt presajate tudi septembra, saj zelja na vrtu praviloma lahko ostane do konca novembra.

Pozne sorte zelja lahko od aprila naprej sejete na gredice v vrtu. Do začetka junija se dobro razrastejo in takrat jih presadite na razdaljo 50×50 cm. Zadnji rok za presajanje sort za kisanje je prvi teden julija.

Medvrstni prostor med zeljem izkoristite za sajenje vrtnin, ki hitro rastejo. Ne sadite zelja preblizu skupaj, ker ne bo razvil velikih glav, več možnosti je tudi za pojav bolezni.

Gnojenje zelja

Vse kapusnice je treba močno gnojiti, ker razvijejo veliko listov oz. oblikujejo glave. Najbolje je, da gredico, kjer bo uspevalo zelje že jeseni močno pognojite s kompostom, gnojem ali kupljenim organskim gnojilom.

Spomladi dodajte gnojila, ki vsebujejo več kalija kot dušika in fosforja, saj kalija v organskih gnojilih ni dovolj.

Zelje lahko dognojujemo tudi z gabezovo prevrelko, ki je ravno tako bogata s kalijem. Med vegetacijo ga lahko dognojujete tudi s pripravki na osnovi morskih alg. Zelje z daljšo vegetacijo lahko dognojujete tudi z dušičnimi gnojili v času sklepanja glav in ob sklenitvi glav. Pri zgodnjih sortah to obliko dognojevanja ni treba opraviti.

Zelje, dobri sosedje

Dobri sosedje zelju so grah, fižol, solata, špinača, ki jih lahko sadimo med vrste, da zapolnijo prazen prostor. V vrsto med zelje lahko posadite tudi zeleno. Zelje lahko v mešanih kulturah združujete tudi z bobom, blitvo, endivijo in jajčevcem. Dobro se počuti tudi ob sladki koruzi, meti, timijanu, kopru in žajblju.

Ob robove gredic in med vrste lahko posejete tudi kamilico, korijander ali kimelj, ki izboljšajo okus. Ugodna je tudi kombinacija z ognjičem in tagetesom.

Česa ne sadimo in sejemo ob zelje?

Slabi sosedje zelju so čebula, paradižnik in krompir.

Bolezni, škodljivci in ostale težave zelja

Med škodljivci zelja na mladih rastlinah opazimo predvsem bolhače in njihove luknjice, korenine objedajo ličinke kapusove muhe. Ličinke kapusove hržice sesajo zelje, zato to ne naredi glav. Opazimo tudi razne gosenice in kapusovo stenico.

V kislih tleh in ob neprimernem kolobarju se pojavi golšavost kapusnic. Poleg golšavosti opazimo tudi črnobo kapusnic, kapusovo plesen in viroze. Zelje lahko napade tudi bakterijska bolezen črna žilavka.

Posamezne sadike zelene med zeljem s svojim vonjem odganjajo kapusovega belina. Za odganjanje škodljivcev med zelje sadite še koper, kumino, žajbelj, meto in timijan.

KLIKNITE TUKAJ, vpišite vašo e-pošto in prejemali boste brezplačne vrtnarske novice. Če so vam nasveti všeč, nas priporočite še prijateljem.

Spravilo pridelka zelja

Prva zgodnja zelja lahko režemo že maja. Uporabite jih sproti, zato jih ne posadite preveč, saj se ne skladiščijo dolgo. Spomladi in jeseni lahko zelja na vrtu ostane dalj časa.
Ker poleti glave rade pokajo pa ga režite nekoliko prej. Pozne sorte na vrtu ostanejo vse do mraza, običajno to obdobje nastopi konec oktobra ali v začetku novembra.

Najzgodnejša bela zelja v primernih pogojih dozorijo v petdesetih dneh. Najpoznejša, ki jih pridelujejo le na primorskem, pa potrebujejo tudi do sto osemdeset dni in več. Sorta mora biti vsaj devetdesetdnevna, da je primerna tudi za kisanje.

Zelje Varaždinsko

Zelje Varaždinsko je pozna sorta.

Zelje Futoško

Zelje Futoško je srednje pozna sorta.

Zelje lahko kisate ali skladiščite v hladnih in vlažnih kleteh. Možno je tudi skladiščenje v zabojih, zasipnicah ali toplih gredah.

KLIKNITE TUKAJ in se naročite na brezplačne vrtnarske novice.
Če so vam nasveti všeč, nas priporočite tudi vašim prijateljem.

natisni članek

© Zeleni svet

Všečkajte in delite s prijatelji ;)
Prijava na novice


6 komentarjev na “Zelje gojenje in vzgoja na vrtu

  1. Metka

    Na vrtu katerega obdelujemo ekološko imamo nasajeno tudi zelje, ki pa nam lani in letos ne uspeva. Vrt je dobro pognojen z hlev gnojem, kompstom in podorano slamo. Dodali smo že algovital in lepinoks za zatrtje nekaj uši.
    Soseda ima od istih sadik že 2.5kg velike glave naše pa le 0.5kg. Ali lahko kaj svetujete?
    Hvala!

    Reply
  2. Martina

    Tudi jaz že tretje leto nimam zelja. Vse gre le v liste glav pa ni, kaj je vzrok tega,
    ali pa začne rumeneti in odpadajo listi. Res je da je naša njiva zelo peščena,
    ko dežuje, že v nekaj urah je skoraj vse suho.Vse drugo pa mi lepo uspeva.
    Hvala!

    Reply
  3. Doroteja

    Pozdravljeni! Letos sem nasadila veliko poznega zelja (varaždinsko). Zelo počasi dela glave, ki so še vedno “mehke”. Ali ga lahko imam še vedno na njivi in še “dela glave”? Ali je bolje, da ga poberem?
    Hvala za vaš nasvet.

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni, to leto se je vegetacija podaljšala za radi izjemno hladnega in deževnega poletja ter tople jeseni. Zelje pri nas na vrtu ostane do hujšega mraza v decembru. Potem ga prestavimo v rastlinjak in ostane do februarja. Lep da, ekipa Zeleni svet

      Reply

Dodaj odgovor

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *