Opraševanje hrušk
Večina žlahtnih sort hrušk ni samooplodnih, zato sadimo vsaj dve sorti, ki se bosta dobro oprašili in obrodili plodove. Opraševanje opravijo čebele, čmrlji in veter. Ustrezni opraševalci za več sort so: viljamovka, kleržo in klapovka.
Hruška lahko tvori tudi plodove brez oplodnje. Pojav imenujemo partenokarpija. Take hruške so brez semen, plodovi so manjši in nepravilnih oblik. Ta pojav je izrazit v neugodnih vremenskih razmerah in po spomladanskih pozebah v času cvetenja.
**
KLIKNITE TUKAJ za ogled VSEH sadik sadnega drevja.
KLIKNITE TUKAJ za BIO past proti voluharju.
Rodni les hruške
Hruška tvori lesne in mešane brste. Rodni brsti se razvijejo na brstikah, brstičih, rodnih pogačah, zveriženem rodnem lesu in rodnih šibah.
Rodni brsti se diferencirajo med mesecem junijem in julijem. V tem času je hruške dobro dognojiti, za boljši cvetni nastavek. Krošnja pa mora biti za tvorbo cvetnih brstov dobro osvetljena.
Rez hruške
KLIKNITE NA VIDEO ZA OGLED REZI HRUŠKE:
Pri hruškah opravimo zimsko rez. V vrtovih rez opravimo konec februarja. Mlajša drevesa obrezujemo nekoliko manj in skrbimo za večjo listno maso in skrbimo za dobro osvetlitev krošnje.
Pri poletni rezi med majem in junijem piniciramo poganjke, julija pa poskrbimo za osvetlitev in izrezovanje pregostih poganjkov v notranjosti krošnje.
**
KLIKNITE TUKAJ za ogled VSEH sadik sadnega drevja.
KLIKNITE TUKAJ za BIO past proti voluharju.
Podlage za cepljenje hrušk
Pri hruški ločimo bujne in šibke podlage, katere izbiramo glede na klimatske in talne zahteve.
Sejanec je generativna podlaga, na kateri hruške kasneje zarodijo. Rodnost dosežejo šele po petem letu. Hruške na tej podlagi niso tako dovzetne za klorozo – previsoko vsebnost kalcija in pojav listne bledice. Plodovi so tudi manj kakovostni.
Kutina je srednje bujna vegetativna podlaga, kjer poznamo več klonov. Žlahtne sorte cepljene na to vegetativno podlago so manj bujne po rasti, vendar moramo paziti na bolj rodovitno zemljo.
Sorte zarodijo zgodaj in rodijo redno. Sorte hrušk na tej podlagi so bolj dovzetne za listno bledico. Bledica se pojavi v tleh z visokim procentom kalcija v tleh. Ponavadi je to nad 8 %. Poznamo klone kutina MA, kutina MB, kutina MC in kutina BA 29, slednja se tudi najpogosteje uporablja in je tolerantnejša na klorozo (prekomerna vsebnost kalcija v tleh).
Gojitvene oblike hruške
Hruške gojimo v obliki vretena, ozkega vretena, izboljšane piramide, špalirja, ploščate oblike – palmete in stebričaste vzgoje, pri sortah stebraste rasti.
Če vam je nasvet všeč nas priporočite tudi prijateljem.
Redčenje plodov
Pri hruškah redčimo plodove podobno kot pri jablanah. Odstranimo manjše in poškodovane plodove. Kako plodove redčimo si preberite v članku, Redčenje plodov na sadnem drevju.
Gnojenje hrušk
Gnojimo jih podobno kot jablane. Pomembna razlika je, da so hruške cepljene na kutino občutljive na preveliko vsebnost kalcija v tleh. Gnojimo jih založno ob sajenju in vsako leto dodajamo gnojila v obliki dušika.
Dušik (KAN) dodajamo, v treh obrokih. Prvi obrok dodamo pred vegetacijo, drugi pred cvetenjem in tretji v začetku junija.
Klimatske in talne zahteve hrušk
Hruške so prilagodljive na klimatske razmere, vendar imajo rade toplejše lege. Sušna obdobja prenašajo slabše. Določene sorte so občutljive na vročinski udar, kar se pokaže kot sušenje listja. V času dolgotrajnejše suše so plodovi v času zorenja drobnejši in nastajajo kamnite tvorbe. V sušnem obdobju je obvezno namakanje.
Hruške brez težav prenašajo nizke zimske temperature. Med zimskim mirovanjem potrebuje hruška vsaj 500 ur temperature nižje od 7 ºC, da v naslednji vegetaciji zadovoljivo rodi. V kolikor ne doseže teh temperatur zamuja s cvetenjem, cvetovi odpadajo in rodnost je slabša in lahko tudi izostane.
Hruška potrebuje sončno lego, zaradi zadovoljive tvorbe rodnih brstov.
Cepljena na kutino zahteva nekoliko bolj kislo reakcijo tal zaradi pojava kloroze. Kloroza se pojavi v tleh z veliko vsebnostjo kalcija. Železo in magnezij sta v preveč alkalnih tleh slabo dostopna, kar se kaže kot bledikavost listov.
Hruška zahteva globoko in rahlo zemljo.
Hruška bolezni in škodljivci
Hruške okužijo najpogosteje hruševa rja, hrušev škrlup in bakterijski hrušev ožig in fiziološka motnja kloroza. Pri sumu na hrušev ožig se posvetujemo pri strokovnjaku in okuženo drevo odstranimo iz vrta ali sadovnjaka. Sadimo odporne sorte na glivične bolezni ali uporabimo priporočen fungicid.
Škodljivci hrušk so predvsem osa brstarica in hruševa bolšica in hruševa hržica.
Obiranje in skladiščenje hrušk
Poletne in jesnske sorte za svežo porabo nabiramo sproti in postopoma ko spreminjajo barvo. V kolikor želimo hruške shranjevati dlje časa obiramo 10 dni pred običajnim časom obiranja.
Pri prezgodnjem obiranju plodovi postanejo moknati. Jesenske sorte hrušk obiramo rahlo otrdele.
Pozne ali zimske sorte skladiščimo v ustreznih razmerah lahko tudi do aprila v naslednjem letu.
Zeleni svet priporoča:
**
KLIKNITE TUKAJ za ogled VSEH sadik sadnega drevja.
KLIKNITE TUKAJ za BIO past proti voluharju.
KLIKNITE TUKAJ za sadjarsko svetovalne knjige.
Povezane vsebine:
- Hruška in obrezovanje za veliko plodov
- Nashi ali Azijska hruška
- Obiranje jablan, hrušk in ostalega sadja na domačem vrtu
- Poletna rez, redčenje in obiranje prvih plodov
- Posadimo stare sorte jabolk in hrušk za vrtove, sadovnjake in travniške nasade
© Zeleni svet
Katera vegetativna podlaga je najprimernejša za težja tla?
Pozdravljeni!
Vegetativne podlage za hruško so v glavnem kutine (Kutina MA, MC, Ba 29, Adams in Sydo). Imajo rade globoka, zračna in prepustna tla za vodo, tako da bo najbolje globoko obdelati zemljo in dodati sredstva za rahlanje tal. Kremenovi peski, so najprimernejši, ker delujejo pH nevtralno.
Lep pozdrav
Hvala za pomoč pri prešnjem vprašanju. Pojavilo pa se je novo.
Kako je s skladiščenjem poznih sort hrušk? Pogovarjal sem se z drevesničarko, ki je zatrdila, da jih je pred skladiščenjem nujno poškropiti (pozabil sem s čim). Če bi želel sveže hruške jesti še januarja, kako bi moral postopati in s katero sorto bi imel najlažje delo?
Pozdravljeni!
Glede skladiščenja hrušk v domačih razmerah pride v poštev ustrezno urejena sadna klet ali hladilnik.
Tu bi izpostavili predvsem sorto krasanka, ki doseže v hladilnici užitno zrelost decembra in jo hranimo tekom zime, v navadni kleti pa zdrži do januarja. Sorta ima redno rodnost, sočno meso sladko-kislega okusa.
Skladiščimo vedno samo zdrave in nepoškodovane plodove. Drevesničarka je imela verjetno v mislih sredstvo proti skladiščnimi boleznimi. Glede teh sredstev se posvetujte v kakšnih zadrugah, kjer vam bodo bolje svetovali glede uporabe omenjenih sredstev.
Sorte skladiščene v kleti, ki bi bile še primerne vendar z krajšim rokom skladiščenja so: Aleksander lukas, za skladiščenje v hladilniku pa konferans, kondo, pakhamova in boskova.
lep pozdrav