Kaj sadimo jeseni na domačem vrtu?

Kliknite na video za ogled nasveta.


Prispevek smo posneli v Sadni drevesnici Studenec.

Katere rastline sadimo jeseni in v začetku zime?

Jeseni je zelo dobro saditi jagodičje kot je aronija, šisandra, goji jagode, zdravilni rakitovec, robide brez trnov, šmarno hrušico, japonsko divjo malino, novejše sorte malin, bavarski kivi in ostalo uporabno jagodičje.

KLIKNITE TUKAJ za nakup sadik jagodičja.
KLIKNITE TUKAJ za nakup sadik kivija.

Med goji jagodami izbirajte novejše sorte, ki rodijo redno in imajo debele plodove (npr: Amber Sweet, NO 1). Ne pozabite tudi na sajenje zelo priljubljene aronije. Med najboljšimi sortami je sorta Nero, ki ima debele plodove.

naturen-2

Ob sajenju ne pozabite na organsko gnojenje.

Maja in junija se boste sladkali s sibirskimi borovnicami, v poletnem času vas bodo razveselile ameriške borovnice, maline in robide. Od avgusta do oktobra se boste lahko sladkali z bavarskim kivijem, ki prenese temperature do -28 °C.

šisandra sadika

Šisandra. ©AdobeStock

aronija nero

Aronija Nero.

Do kdaj sadimo v jesenskem času?

Zelo uporabno jagodičje in ostalo sadno drevje sadimo jeseni, ko tla niso mokra. Sajenje v jesenskem obdobju opravimo vse dokler tla še niso zamrznjena. V ugodnih razmerah, ko so zime tople lahko sadimo v novembru in decembru. Jesensko sajenje se nam bo zagotovo obrestovalo.

Rastline sajene jeseni spomladi bolje začnejo z vegetacijo in nato lepše rastejo. Poleti praviloma tudi manj trpijo sušo, ker se že dobro ukoreninijo.

Šmarna hrušica. ©AdobeStock

rakitovec plod

Rakitovec. ©AdobeStock

nabiranje robid

Robide. ©AdobeStock

Japonska divja malina. ©AdobeStock

Maline, obiramo le primerno zrele plodove.

Domača ameriška borovnica.

bavarski kivi

Bavarski kivi prenese nizke temperature. ©AdobeStock

Če ste povsem ekološki izbirajte med EKO sadikami

V zadnjem času so se v drevesnicah pojavile tudi EKO sadike, ki so nekoliko dražje od klasičnih sadik. V pridelavi ekoloških sadik ne uporabljajo herbicidov in drugih kemičnih pripravkov, ki jih običajno uporabljajo drevesničarji v klasični pridelavi sadik.

Stare sorte jablan in hrušk

Jablana sorta Carjevič (vir Kartuzija Pleterje).

Med ekološkimi sadikami jablan zasledimo sorte Beličnik, James grieve, Štajerski mošancelj, Lepocvetka, Carjevič, Šarlamovski, Ananasova reneta, Dolenjska voščenka, Grafenštajnc, Pisani kardinal in Vista bella.

Izbirate lahko tudi med ekološkimi sadikami hrušk in češenj.

Večja izbira sort je med klasičnimi sadikami sadnega drevja

Sadike sadnega drevja, ki so gojene na klasičen način so praviloma cenejše od ekološko pridelanih. Če sadike pridelane na klasičen način doma gojite ekološko, je bolj pametno kupiti cenejše sadike in tako privarčevati nekaj denarja.

Z izbiro odpornejših sort in ekološkim varstvom boste zagotovo zadovoljni s pridelkom. Ob obiranju pridelka tako ni nobene razlike med ekološkimi in klasičnimi sadikami. Opise posameznih sadnih vrst in sort klasične pridelave najdete v spodnji povezavi. Izbirate lahko med jablanami, hruškami, češnjami, višnjami, slivami, marelicami, breskvami in lesko.

sadike-v-zasipu-2

Sadike v zasipu.

Pri leski priporočamo za vrtove predvsem sajenje namiznih debelo plodnih sort, ki so privlačne na pogled. Istrsko lesko najdete tudi v naši drevesnici.

Kako visoko bo drevo?

Pri izbiri sadik bodite pozorni na podlago sadike. Če je sorta cepljena na šibko podlago rastlina ostane nizka, tudi rodi že tretje leto po sajenju. Izbira podlage je odvisna od razpoložljivega prostora in namena sajenja sadnega drevesa. Če imate malo prostora in želite hitro rodnost izbirajte med podlagami, ki so šibke (M9, Gisela 5, M-A). Take rastline sadimo v manjše vrtove.

sadike-v-zasipu-1

Višino dreves pogojuje podlaga. Primer cepljenih sadik.

Srednje rasti so sadne vrste in sorte, ki so cepljene na podlage MM 106 in COLT. Tudi marelice in slive so cepljene na srednje močne podlage, ki niso nizke. Sadike, ki so cepljene na srednje močne podlage lahko sadimo v srednje velik domač sadni vrt.

Sadike, ki so cepljene na bujne podlage (sejanec) zarodijo malo pozneje in imajo bujnejšo rast. Sadike, ki so cepljene na bujne podlage so primerne za travniške sadovnjake in zelo velike vrtove. Sadimo jih tam kjer je na razpolago veliko prostora. V višino praviloma zrastejo 5 in več metrov, imajo tudi zelo dolgo življenjsko dobo.

Kako gnojimo rastline ob sajenju?

Na dno sadilne jame zmešajte zemljo in dve pesti sadjarskega gnojila, ki vsebuje več kalija. Če rastlina potrebuje oporo, zapičite kol, ki ga lahko zabijete skozi mrežo proti voluharju. Korenine zasipajte skrbno, da ne bo vmes praznih prostorov, zemljo pa večkrat z nogo rahlo potlačite.

Če sadite 5 ali več rastlin za gnojenje izberite gnojila v obliki pelet, ki je so pakirana v različnih embalažah. Običajno  ob zasipanju sadike v vsako sadilno jamo dodamo 1 kg gnojila v obliki pelet. 

Če imate samo nekaj dreves ali grmov uporabite organsko gnojilo drobnejše granulacije, ki je v manjših pakiranjih. Tako organsko gnojilo je še posebno primerno za maline, robide, sibirske borovnice, goji jagode, aronijo in ostalo jagodičje.

naturen-1

Priporočamo za gnojenje jagodičja.

Pravilno sajenje cepljenih sadik in sadik v loncih

Cepljene sadike sadimo tako, da je cepljeno mesto za dobro pest nad nivojem tal. Sadike jagodičja sadimo na enako globino kot so bile sajenje v loncih. Nekoliko globje (5 cm) sadimo maline, da se bolje obrastejo iz tal.

Na koncu korenine pokrijte z zemljo, okoli rastline pa naredite nasip s premerom pol metra, ki bo zadrževal deževnico in vodo, ki jo dodajate ob zalivanju.

Zeleni svet priporoča:

V domač vrt sadimo novejše visoko rodne sorte jagodičja. Med sadnim drevjem pa izbiramo med starimi in novejšimi odpornimi sortami.

natisni članek

© Zeleni svet

Všečkajte in delite s prijatelji ;)
Prijava na novice


32 komentarjev na “Kaj sadimo jeseni na domačem vrtu?

  1. silvester PUCELJ

    zanima me za rastlino smilja kje dobim sadike in vzgoja teh sadik oziroma oskrba skratka čim več informacij hvala lep dan želim

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni, laški smilj lahko kupite v vrtnarijah samo v spomladanski sezoni. To je rastlina bolj sušnih leg in na celini ne prezimi ali izjemoma, če ga dobro zaščitimo. Uspeva v obmorskih krajih. Potrebuje suho, odcedno, sončno rastišče.

      Reply
  2. Barbara

    Vasi nasveti mi veliko pomagajo, letos sem po vasih priporocilih sejala in sadila na vrtu. Imam zelo malo vrrtcek in mi je uspelo vse. Vsega sem imela dovolj skozi vse leto. Sedaj imam se veliko strucarja na vrtu, kmalu bom lahko zacela jesti motovilec, prvo rundo. Druga mi je ze tudi lepo prisla ven. Posavke imam v dveh rundah sejano, eno sem ze presadila, so ze male glavice, druga runda pa mi je ze tudi polukala ven
    Tudi spinaco imam zunaj, pa grah, cesen bom dala se ta teden v zemljo tudi petersilj mi je polukal ven. Skratka sem zelo vesela, da mi vse uspeva. Sosede so malo skepticne glede graha, jaz pa vem, da bom imela prva vso zelenjavo na svojih par kvadratih. So pa mi med petersiljem polukale sadike paradiznika ven, saj je bil predhodno na tej gredici. Kaj naj naredim z njim? Hvala za vse nasvete in lepo bodite. Lp, Barbara

    Reply
  3. jasna baltic

    Imamo hrusko cepljenko staro 7let.
    Ne cveti in posledicno tudi nima plodov
    Ali. smo morda zakopali cepljeno mesto?
    Brala sem da hruske rastejo v skupini.Nasa, pac je edina v vrtu.
    Hvala in lep pozdrav iz B.Krajine.

    Reply
  4. Mojca

    Zanima me, zakaj noče zoreti GOJI JAGODA. V Ljubljani imam dve sadiki stari tri leta, ki se zelo razraščata, zato sem ju lani temeljito obrezala in čez sezono izrezovala odvečne poganjke. Lani jeseni sem med obema sadikoma dodatno posadila še drugačno sorto goji jagode, kar naj bi ugodno vplivalo na rodnost. V poletnem času praviloma na sadike pride plesen (bel oprh) vendar vseeno lepo cvetijo, plodov pa tudi v letošnjem letu ni bilo na nobeni sadiki (oz. zanemarljivi dve mali jagodi).
    Vrt imam na južni strani, tla so peščena, rastline rastejo ob 1,5 meterski betonski ograji (torej rastline v spodnjem delu niso ves čas na soncu), opora iz žic sega v višino 2,5 m. Zanima me, če še lahko upam na plodove, ali naj raje posadim kakšno drugo plezalko s plodovi – v mislih imam ŠESANDRO.

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni, najverjetneje imate posajeno navadno kustovnico in ne prave sorte goji jagod. Prosimo pošljite nam fotografijo. Pepelasta plesen pa se pojavi na listih skoraj vsako jesen, intenzivnost okužbe je odvisna od vremenskih pogojev.

      Reply
  5. Jerrica

    pozdravljen,
    imam težave z jablano krivopecelj, stara je že 15 let, bujno raste, malo cveti, plodovi pa odpadejo še preden dozorijo. redno jo gnojim in tudi obrezujem, povprašala sem agonoma pa pravi naj jo posekamo in posadimo drugo. če poznate boljšo rešitev mi svetujte. hvala in lep pozdrav.

    Reply
  6. Marjan

    POzdrav
    Zanima me zakaj sadeži kakija pri nas ne delujejo tako sočno kot pa recimo na primorskem, So namreč kašasti in razen za sušenje niso najbolj uporabni. Smo iz Savinjske

    Hvala lp Marjan

    Reply
  7. iIvanka

    zanima me za kje se dobi zastirka za ameriške borovnice iglice ,sekanci,žaganje borovca

    Reply
  8. Greta Pušenjak

    Pozdravljeni,
    potrebujem tri jablane nizke rasti, rdeče, odporne na bolezni, saj ne uporabljamo nobenih škropiv.
    Kje jih lahko nabavim in katera vrsta je najboljša.

    Reply
  9. Evelina Guček

    Pozdravljeni, imam kivi ženko in moškega že 6 let in mi še ni rodil. Zanima me zakaj, če so na eni rastlini veno cvetovi in ti odpadejo pa nič ni sadeža. Premišljevala sem, če bi zraven posadila še enega. Prosim za nasvet in hvala.

    Reply
  10. Judita

    Pozdravljeni,
    na Rakovi jelsi v Lj imamo velik vrt, cca 180m2. Že četrto leto se borimo s plevelom, pulijo,čistimo,pa se vedno zraste.
    Res pa je, da lastnik (MoL), ne kosi ob pravem času, trava in pleveli zacveteli, pa imamo začaran krog.
    Nismo obupali, čeprav nas je ostalo zelo malo razmišljamo,da bi naredili močno zastirko iz slame. Kako na debelo moramo prekriti in kdaj? Je bolje sedaj, v jeseni ali spomladi. Lani smo na debelo prekrili z listjem, vse je zgnilo,plevel pa ponovno vzklil. Prosim za pomoč, saj nam je vrt v veselje in korist.

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni ga. Judita, najbolje, da se obrnete na vzdrževalce, plevel je treba redno pleti, pobirati, lahko se ga spomladi in poleti tudi prekrije s črno folijo, da se ga uniči. V nasprotnem primeru pleveli semenijo preko celega leta.

      Reply
  11. Marija Škafar

    Pozdravljeni!
    V teh dneh pričakujem vašo pošiljko, sadike kivija (Hajward in Tomury), pa me zanima, če bi jih bilo bolje posaditi zdaj ali spomladi.
    Morda bi jih lahko dala v neogrevan plastenjak? Bojim se, da bi zdaj, pozno posajene čez zimo pomrznile.
    Hvala za odgovor! Marija

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni ga. Marija, kivi kar posadite zdaj jeseni. Izjemoma počakajte, če ste v zelo hladnei legi. Jesensko sajenje ima vselej prednost pred spomladanskim. V primeru nenadnega mraza kivi pred zimo zaščitite s kopreno ali smrečevjem.

      Reply
  12. JOŽE

    Spoštovani,
    prosim za nasvet kaj bi posadil v vlažno zemljo, bolj senčno stran ( od novembra do marca ni sonca ) nadmorska višina +/- 500 m.
    Hvala in lep pozdrav,
    Jože

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni g. Jože, predlagamo, da kontaktirate krajinskega vrtnarja, da razmere oceni na terenu, senca in vlaga sta zelo omejujoča dejavnika.

      Reply
  13. terezija

    pozdravljeni,

    imam precej bujno razraščen bavarski kivi. Rada bi vedela kako naj ga obrežem in kako naj za njega skrbim.

    hvala za odgovor in lepo pozdravljeni

    Terezija

    Reply
  14. Janja

    Lep pozdrav!
    Imam eno vprašanje glede sosedovih cipres. Visoke so skoraj 3 metre in so oddaljene od moje ograje pol metra. Pred tem jih niso imeli in je moja zelenjava na vrtu dobro uspevala. Dvakrat sem vrt že prestavila vstran, zdaj je približno 2 metra od moje ograje, pa je pridelek slab. Ali je to krivo za slabšo rast v mojem vrtu? Ali naj vse skupaj spet preselim bližje k moji hiši?
    Hvala za odgovor.

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni ga. Janja, najbolje bo da pokličete vrtnarja in na licu mesta oceni stanje, vsekakor bi lahko bila to težava, če ciprese senčijo.

      Reply
  15. Jožef Benkič

    Pozdravljeni.
    Zanima me,kdaj pobrati jabolka sorte Granny Smith.
    Hvala za odgovor.
    L.p.Jožef.

    Reply
  16. Marjeta

    Pozdravljeni,
    zelo rada prebiram vaša sporočila in priporočila. Hvala in vam čestitam.
    Eno vprašanje: danes sem videla na vaši sliki Šmarno hrušico. Jaz imam to drevo že več kot 25 let, bila mi je podarjena kot “ameriške borovnice”. Tudi strokovnjaki za vrtove niso prepoznali tega drevesa – kot velik grm. Sedaj je velik cca 5 m, nihče mi ga ne zna obrezati in si ga ne upa. Ali imate priporočila, kako se ga obreže in kdaj?

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni ga. Marjeta, šmarne hrušice ne obrezujemo drastično. Izrežemo pregoste veje, da grm malo osvetlimo, suhe in poškodovane veje.

      Reply
  17. Ana Ivanovič

    Pozdravljen!

    Zanima me, kdaj lahko sadim grmiček Lepoplodka, Callicarpa bodinieri.
    Pravkar je na enem vrtu vsa vijoličasta in zelo lepa in rada bi si jo posadila.

    Hvala za odgovor in lep pozdrav,
    Ana Ivanovič

    Reply

Dodaj odgovor

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *