Zalivanje v vrtu

V kratkem in izčrpnem prispevku vam bomo svetovali kako pravilno zalivati paradižnik, papriko, jajčevec, kumare, buče, solato, radič endivijočebulo, česen, korenček, peteršilj, zeleno, rdečo peso, pastinak, zelje, cvetačo, brokoli, ohrovt in druge kapusnice.

V članku bomo zaradi lažjega razumevanja uporabili besedo zalivanje, mislili pa bomo na namakanje, saj rastlinam samo z namakanjem tla ustrezno in zadostno namočimo.

Kliknite za ogled kratkega videa:

Kako pogosto in kdaj zalivamo oz. namakamo?

Rastline namakamo zjutraj, ko so še ohlajene. Zapomniti si moramo predvsem dejstvo, da namakamo vsak tretji ali četrti dan in takrat tako obilno, da tla namočimo v globino. Zjutraj namakamo tako dolgo, da so tla namočena v globino vsaj 25 cm. Če vrtnine dnevno zalivamo z manjšimi količinami vode, se korenine usmerijo proti površini tal, vrtnine pa ob izpadu zalivanja zelo hitro trpijo za posledicami suše.

KLIKNITE TUKAJ, vpišite vašo e-pošto in prejemali boste brezplačne vrtnarske novice. Če so vam nasveti všeč, nas priporočite tudi vašim prijateljem.

Zalivanje paradižnika, paprike, jajčevca, kumar in buč

namakanje kumar

Paradižnik, papriko, jajčevec, kumare in buče v času po presajanju ne zalivamo preveč. Potrebe vode se večajo ob močnejši začetni rasti, največje pa so v času od začetka razvoja plodov do spravila pridelka.

Največjo oskrbo z vodo med vsemi vrtninami zahtevata paprika in kumare.

porozna cev in plastenke

 

Paradižniku, papriki, kumaram in jajčevcu je najbolje omogočiti kapljično namakanje, tako jim zagotovimo dovolj vlage v tleh in manj vlage v zraku.

V tla k vsaki plodovki lahko približno do polovice zakopljemo po eno 1,5-l plastenko, ki ji odrežemo dno in jo napolnimo z vodo.

Plodovk nikoli ne zalivamo po listih. Tako bodo rastline manj dovzetne za bolezni.

Težave zaradi pomanjkanja vode na paradižniku, papriki, kumarah in bučkah

Pomanjkanje kalcija na paradižniku

Pomanjkanje kalcija na paradižniku

Plod paradižnika zaradi neenakomerne oskrbe z vodo poka. Pri paradižniku in papriki opazimo tudi odmiranje plodov (temna lisa) na dnu ploda. To se zgodi zaradi pomanjkljive oskrbe z vodo in posledično nezadostni oskrbi s kalcijem.

Zaradi tega vzroka se sušijo in propadajo tudi plodiči kumar in bučk. Pri kumarah se plodovi zaradi pomanjkanja vode zvijajo, plodovi so tudi grenkega okusa.

Zalivanje solate, radiča in endivije

Solatam ugaja vlaga v zraku in tleh, zato jih lahko z vrtno zalivalko zalivamo tudi po listih. Če je spomladi dovolj padavin zalivamo samo ob presajanju.

Tudi za solato velja, da jo sadimo v vlažna tla in zalivamo po sajenju. Solata, endivija in radič imajo največje potrebe po vodi teden ali dva pred spravilom, če je takrat suša vsekakor zalivamo. Kljub temu, da je poleti rastna doba solate krajša, je poraba vode večja za slabo tretjino.

Kako zalivamo čebulo in česen?

zalivanje čebule

V času, ko se čebula debeli, to je v drugi polovici maja in juniju je treba namakati. To je vsekakor koristno v primeru suše.

Z zalivanjem čebule in česna prekinemo v času začetka poleganja prvih listov. Pri spravilu mlade čebule, pora in česna zalivamo vse do spravila pridelka.

Zalivanje zelja, cvetače, brokolija, ohrovta in drugih kapusnic

Zelje, cvetačo, brokoli, ohrovt in druge kapusnice je treba za dober razvoj in ukoreninjanje sadik saditi v vlažna, dobro namočena tla. Najbolje je, da jih sadimo v vlažna tla ali dobro zalijemo sadilno jamico že ob sajenju.

Na namakanje ne smemo pozabiti tudi po sajenju, sadike po sajenju dobro zalijemo vsaj trikrat. Vse vrste kapusnic je najprimerneje zalivati s pršenjem, uporabimo lahko tudi vrtno zalivalko, s katero zalivamo tudi po listih.

Kdaj najbolj zalivamo kapusnice?

zalivanje zelja

Glavnato zelje rabi največ vode v času oblikovanja glav. Največja poraba vode pri srednje zgodnjem zelju nastopi slaba dva meseca po presajanju, pri poznih sortah pa slabe tri mesece po presajanju.
Podobne so tudi zahteve pri ohrovtu in drugih kapusnicah. Cvetača in brokoli imata največje potrebe po vodi v času tvorbe rože in izrazitega razvoja listne mase. V poletnem času so potrebe po vodi večje.

Zalivanje korenčka, peteršilja, zelene, rdeče pese in pastinaka

zalivanje korenčka

 

Po setvi korenčka, peteršilja, zelene, rdeče pese in pastinaka so potrebe po vodi majhne. Čas od setve do kalitve ni odvisen od vlažnosti tal, na to vpliva predvsem temperatura tal.

Zgodnje spomladanske setve korenčka, peteršilja v ustrezno vlažna in občutno prehladna tla so zato pogosto neuspešne.

Po kalitvi in razvoju rastline se potrebe po vodi večajo. Med korenovkami velja korenček za največjega porabnika vode.

 

natisni članek

© Zeleni svet

Všečkajte in delite s prijatelji ;)
Prijava na novice


17 komentarjev na “Zalivanje v vrtu

  1. Jožica

    Pozdravljeni,
    Hvala za vse nasvete glede zalivanja ,
    mene pa še zanima zalivanje fižole ,
    koliko sem seznanje glede tega je veliko govora da ali ne .Hvala za odgovor.Lp in prijeten dan 🙂

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni enkrat na teden ga zalivamo tudi sami, vendar imamo v vročih poletjih boljše izkušnje z nizkim fižolom (Čudo piemonta in češnjevec).

      Reply
  2. Drago

    Pogosto slišim in berem nasvet naj namakamo do globine toliko in toliko centimetrov. Kako pa naj vem do katere globine je prodrla voda?

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni,

      do katere globine efektivno namočite zemljo je seveda odvisno tudi ali so tla peščene ali težja ilovnato glinasta, odvisno tudi od trenutne namočenosti zemlje. Za lažjo predstavo lahko po in pred zalivanjem opravite prstni preizkus, ali z lopato zarežite v globino in boste videli do kje voda pronica. Upoštevajte potrebe posameznih vrtnin po vodi.

      Reply
  3. Andreja

    Pozdravljeni!
    Zanima me kako kapljično namakamo paradižnik s plastenkami.Kako plastenko pripraviš,meni je namreč vsa voda takoj odtekla v zemljo,čeprav sem prej že zalila.
    Hvala lepa in prijeten dan želim

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni, plastenkam izrežete dno, zamašek pustite in jih na spodnji strani naluknjate. Vkopljete jih do globine 20 cm. Najlažje jih naluknjate z razžarjenim izvijačem, ki ga ožarite s pomočjo sveče. Plastenke služijo namakanju, v kolikor ni možnosti napeljati kapljičnega namakanja.

      Reply
      • Andreja

        Pozdravljeni,najlepša hvala za odgovor.Redno spremljam vse vaše moram reči zelo uporabne nasvete.Super ste ,še tako naprej.Lp

        Reply
  4. ANA Mlakar

    Pozdravljeni!
    Pri nekaj plodovkah (paprika, paradižnik) sem se letos poslužila zalivanja s plastenko, poznala sem samo način z odvitim zamaškom brez luknjic (drugo leto bom naredila na vaš način, se mi zdi boljši), sem pa v zadregi kako dognojevati – kar v plastenko ali na vrh, kaj mi svetujete? Hvala in uspešno še naprej!
    Ana

    Reply
  5. Mojca

    Mi lahko zaupate, kateri set za zalivanje ste uporabili. Znamko, ceno in kje se ga da kupiti. Nabaviti moram novega in ta mi je všeč. Hvala v naprej.

    Reply
  6. elica

    imam dolgoletne izkušnje z namakanjem s plastenkami. Odvijem pokrovček, da voda nekaj časa odteka h koreninam, ko pa je dovolj namočeno, se plastenka napolni in preneham. Tudi zamašijo se lahko (s palčko spet naredim luknjico, da voda pronica).
    Zalivam temeljito in enkrat na teden. Tudi tisti, ki rastejo zunaj, na njivi, nimajo boljših pogojev, pa uspevajo. Tu voda pride h koreninam, tam, kamor mora. Tudi gnojim v plastenke.

    Reply
  7. Stane

    Imam vpraşanje?Med 10 sadikami različnih vrst paradižnika so trije katerim rumeni vrh i nepsredno liste ob njem.Z vsemi sadikami ravnam enako.Lp in hvala!

    Reply

Dodaj odgovor

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *