9 zlatih pravil pri sajenu jesenskega česna

1. Kakšne sorte česna izberemo za jesensko sajenje?

Čebulice jesenskega česna so obarvane z vijoličnimi črtami (sorta Germidour).

Za jesensko sajenje izbiramo sorte ozimnega česna (jesenski, zimski), ki imajo debelejše stroke od jarega (pomladanski česen). Skupno je v glavici nekoliko manj strokov, ki so krožno razporejeni. Jesenske sorte česna se od jarih sort razlikujejo tudi po širini listov. Pri ozimnih sortah česna so listi nekoliko večji od jarih sort.

Sadimo lahko več sort jesenskega česna kot so: Messidor, Germidour, Ptujski jesenski, Jesenski Anka. Vrtičkarji sadijo tudi zdrav domač česen, ki ga odbirajo sami.

2. Optimalen čas sajenja v jesenskem času

Idealni čas za sajenje česna je v drugi polovici oktobra. To velja za osrednji del Slovenije. V toplejših področjih ga lahko sadimo tudi kasneje. Priporočamo, da spremljate dolgoročne vremenske napovedi.

Treba je vedeti, da se česen najbolje ukorenini, če je pred zimo vsaj slab mesec izpostavljen temperaturam nad lediščem.

Jesenki česen sadimo mesec dni pred močnimi ohladitvami.

S sajenjem pohitimo, če dolgoročna napoved napoveduje močne ohladitve. V primeru tople jeseni lahko s sajenjem nekoliko počakamo.

Česen se bo najbolje razvijal, če pred zimo listi samo pokukajo nad zemljo. V primeru, da ozimnih sort česna ne sadimo v jesenskem času, se ne razdelijo v stroke.

Sorte jesenskega česna zato sadimo v oktobru, saj v času zime prezimijo in začnejo z rastjo v zgodnje pomladanskem obdobju.

3. Stroke česna razkužimo v pepelu ali žajbljevem čaju

Za sajenje jesenskega česna odberemo debele stroke. Pred sajenjem opravimo še razkuževanje v raztopini pepela in vode. Za pripravo 5 litrske mešanice uporabimo 1 liter pepela in 4 litre vode. Stroki česna so lahko namočeni največ 2 uri.

Za razkuževanje česna lahko uporabimo tudi žajbljev čaj, ki ga pripravimo ravno tako kot za ljudi. Namakamo ga nekoliko manj kot v pepelu in vodi.

4. Kaj se zgodi, če česen obrnemo na glavo?

V primeru, da strok česna obrnemo narobe, bo česen porabil več energije za kalitev. Obrnjen na glavo bo porabil veliko več energije, da se postavi v pravi položaj. Lahko se zgodi tudi to, da v času obračanja propade. Opazili smo, da je v glavici napačno sajenega česna nekoliko manj strokov.

Česen je pravilno obrnjen tako, da je koreninski del obrnjen navzdol. To najlažje opazimo v času delitve strokov. Takrat vsi vidimo kateri del je usmerjen v smeri korenin in kateri v smeri listov.

5. V kakšni zemlji česen najbolje uspeva?

Česen bolje uspeva v težjih tleh.

Česen najbolje uspeva na glinasto pešečenih tleh. V težkih ilovnato-glinastih tleh pripravimo gredice tako, da so nekoliko dvignjene. Tako preprečimo zastajanje vode in omogočimo boljšo odcednost. V lahkih peščenih tleh česen ne uspeva tako dobro kot v glinasto peščenih tleh.

Pri sajenju česna pazimo, da ga ne sadimo v kisla tla, saj takšna zemlja upočasnjuje razvoj česna. V primeru, da je pH zemlje pod 5, se lahko zgodi, da bo česen slabše vzniknil in prezimil. Tudi pridelek bo nižji. Izogibamo se tudi gredicam s stoječo vodo, saj lahko višek vode povzroči propadanje rastlin.

6. Priprava vrtne gredice za sajenje česna

Jesenski česen sadimo na sončni del vrta, ki je jeseni izpostavljen soncu vsaj 6 ur na dan. Z gredic odstranimo ostanke predhodnih vrtnin, plevele in pričnemo s pripravo zemljišča. Pri odstranjevanju plevela vam bo pomagala Nihajna motika Pepa. Zemljišče bomo najlažje pripravili s pomočjo Ruskih vil Premium.

V jesenskem času počakamo, da je zemlja primerna za delo in se ne oprijema orodja in obutve. Takrat se lepo drobijo tudi težka, ilovnata tla. Najlažje in najhitreje jih pripravimo s pomočjo Ruskih vil, ki so primerne tudi za ženske in starejše vrtnarje. Če je možno pripravimo grede teden ali dva pred sajenjem, da tla še niso preveč hladna.

Ruske vile Premium so primerne tudi za ženske in starejše vrtnarje

V primerno vlažnih tleh se lepo drobi tudi težka, ilovnata zemlja

KLIKNITE TUKAJ za Ruske vile-Premium (NOVO), 30 cm, ki so iz najboljših materialov in v celoti izdelane v Sloveniji. Odlikuje jih zelo kvalitetna izdelava in materiali.

Razliko med različnimi Ruskimi vilami si lahko ogledate s klikom tukaj.

Za dodaten nasvet in pomoč pri nakupu lahko pokličete na 040 669 449.

7. Česen gnojimo z domačimi in kupljenimi gnojili

Samo v primeru, da analiza tal v peščenih tleh pokaže na slabo založenost s humusom, je treba gnojiti s kompostom. V tem primeru uporabimo 2 do 3 litre komposta na m². V domačem vrtu naj česen sledi vrtninam, ki smo jih močno gnojili. Običajno so to kumare, pozni krompir ali paradižnik.

V vrtnih tleh pogosto primankuje kalija, zato ga na gredici s česnom prvič dodamo v času priprave zemlje. Uporabimo polovični predpisan odmerek. Kalijev sulfat drugič dodamo tudi v času debelitve strokov. To obdobje se ujema s koncem maja in začetkom junija.

8. Upoštevamo vsaj tri letni kolobar in dobre sosede

Med vrste česna lahko umestimo zimsko solato.

Pri kolobarju pazimo, da česen vsaj tri leta ne sadimo na gredice, kjer so predhodno uspevale vrtnine iz družine lukovk. V to družino uvrščamo por, drobnjak, čebulo, stoletno čebulo, šalotko in druge. To pomeni, da na gredici ne sadimo lukovk vsaj tri ali štiri leta.

Jeseni lahko med česen sadimo ali sejemo zimsko solato. Spomladi lahko sejemo rdečo peso, korenček in pastinak. Sadimo lahko tudi jagode.

9. Na kakšno razdaljo in globino sadimo česen?

Globina sajenja je okrog 5 cm. Razdalja v vrsti je okrog 10 cm. Razdalja med dvema vrstama je približno 30 cm. Takšna razdalja sajenja vam omogoča dober razvoj glavic in dovolj prostora za odstranjevanje plevela.

Pridelek zdravega domačega česna in otroško veselje.

Česen sadimo na nekoliko večjo razdaljo, če ga sadimo v mešanih posevkih. V tem primeru mešani posevki prekrijejo tla in imamo manj dela z odstranjevanjem plevela.

Zeleni svet priporoča:

Z Ruskimi vilami Premium vrtna tla pripravimo brez “štihanja” in težkih naporov. Delo poteka 3 do 4 krat hitreje, pri delu stojimo pokončno, hrbtenica je manj obremenjena, roke delajo z manjšo silo. Pozitivno vplivamo tudi na talni živi svet in mikroorganizme. Korenine rastlin se v tako pripravljenih tleh bolje počutijo.