Katera drevnina se najlepše obarva?
Bolj izrazito se obarvajo vrste iz Severne Amerike in Azije. Gozdovi v Ameriki, kjer uspeva rdeči javor (Acer rubrum) dobesedno zagorijo v intenzivni rdeči barvi. Na fotografiji žari ambrovec v oranžno – rdeči barvi.
Obarvajo se predvsem listavci. Najlepšo obarvanost naših avtohtonih vrst opazimo pri javorju maklenu v rumeni barvi, slikovit kraški pojav nam izrazi ruj v oranžno-rdeči barvi in višje v gorah se macesen obarva v rumeno – rjavi barvi.
Barvna paleta japonskih, pahljačastih javorjev je skupina drevja, ki jo moramo posebej izpostaviti. Te skupine ne sadimo v senčno lego, ker se tam manj intenzivno obarvajo. Večina jih ima raje polsenčno do sončno lego.
Ostrolistni javor.
Odpadlo ginkovo listje.
Ginko.
Metasekvoja.
Japonski javor.
Hrastovolista hortenzija.
V razpredelnici so naštete drevesne vrste, ki se najbolj intenzivno in značilno obarvajo v jesenski barvi listov.
Tabela: Jesenska barva listja pri drevninah (kliknite na tabelo za povečavo)
Opazimo pa tudi iglavce, ki jeseni odvržejo iglice. Listopadni iglavci so: macesen, močvirska cipresa, metasekvoja, nepravi macesen in ginko, ki ga kot golosemenko uvrščamo v skupino iglavcev.
Zakaj se drevje jeseni obarva?
Jesenska obarvanost je genetsko pogojena pri posameznih vrstah in sortah. Rastline v tem času spravijo zaloge energije iz listov v lesnate dele. Snovi iz listov so predvsem produkti fotosinteze (zeleno barvilo klorofil). Jeseni se zeleno barvilo razgradi in v listih ostanejo le prikrita barvila. Ta barvila so jesenske barve, ki so za drevje manj pomembna, za ljubitelje okrasja pa so nepogrešljiva.
Rumena barvila imenujemo ksantofili, rdeča barvila antociani in oranžna barvila karoteni. Jesensko obarvanje listja je znak, da se drevje pripravlja na zimsi počitek.
Dejavniki, ki vplivajo na intenzivno obarvanje
Najpomembnejši vpliv ima vreme. V sončnih dnevih z hladnimi nočmi bo barva intenzivnejša. Zato je pomembno, da drevnino z izrazito obarvanostjo sadimo na sončne lege. Polsenčno lego izberemo v kolikor določene sorte zahtevajo drugače. Take sorte zasledimo predvsem pri pahljačastih in palmatastih javorjih, ker bi jim močno sonce poleti povsem požgalo listje. Tudi suha zemlja bo vplivala na lepšo barvo listja, kot razmočena v deževni jeseni.
Vpliv ima tudi reakcija tal – ph tal. V bolj kiselkastih tleh je obarvanost intenzivnejša kot v bazičnih tleh. Ker ljudje zelo radi preveč pognojijo svoje rastline, naj omenimo, da prevelik odmerek dušika vpliva na manjšo obarvanost listja in nenazadnje tudi slabšo dozorelost lesa. Zato takšna drevesa lahko delno pozebejo. Običajno se na novo presajena drevesa prva leta manj intenzivno obarvajo, kljub temu, da je to njihova lastnost. Pravo izrazitost v jesenskih barvah dobijo šele tekom dveh do treh let.
Kako se jesenska barva najbolj izrazi na vrtu?
Lepe kontraste dosežemo, ko sadimo različne odtenke skupaj. Lahko jih razporejamo po velikosti in obliki rasti posameznih primerkov, kot tudi po času obarvanja listov. Jesenska barva je precej bolj poudarjena, ko imamo v ozadju posajene iglavce v temno zeleni barvi. Tako bo drevo z intenzivno rdečo ali zlato rumeno barvo precej bolj izstopalo.
© Zeleni svet
