*** Zelenisvet.com – vodilni vrtnarski medij ***

Dvoleten, trileten in petleten kolobar na domačem vrtu

Kaj pomeni dvoleten, trileten in petleten kolobar na vrtu?

Pri dvoletnem kolobarju pomeni, da lahko paradižnik na isto mesto ali gredico sadimo vsako drugo leto. Tako v rastlinjaku vsako leto zamenjamo levo in desno stran. Trileten kolobar pri korenčku pomeni, da ga na isto gredico sejemo vsako tretje leto. Peteleten kolobar pri kapusnicah pomeni, da lahko zelje, cvetačo, ohrovt in ostale kapusnice, na isto mesto sadimo vsako peto leto.

Dvoleten kolobar zadostuje za paradižnik, solato in nezahtevne vrtnine

Paradižnik, paprika, jajčevec, krompir, feferoni in čiliji zahtevajo minimalno dvoleten kolobar. Vse omenjene vrtnine uvrščamo v botanično družino razhudnikovk. Ta botanična družina ni občutljiva na ozek kolobar in v vrtu običajno ne povzroča večjih težav, ki so povezane z napačnim kolobarjem.

sajenje paradižnika zastirka

Paradižnik lahko na isto mesto sadimo vsako drugo leto.

Vsako drugo leto lahko na isto površino sadimo tudi solato, endivijo, radič in črni koren. Vse omenjene vrtnine uvrščamo v družino košaric ali nebinovk. V primeru, da na kolobar ne pazimo se lahko pojavijo težave z gnitjem in propadanjem solate in ostalih vrtntin, ki so z njo v sorodstvu.

KLIKNITE TUKAJ za brezplačno prijavo na vrtnarske novice spletnega portala Zeleni svet.
Čaka vas tudi uporabno darilo.

Trileten kolobar je na domačem vrtu najbolj pogost

Za večino vrtnin v domačem vrtu zadostuje je trileten kolobar. Tudi pri fižolu in njegovih sorodnikih je priporočljiv trileten kolobar. Zato pazimo, da fižol vsako leto ne sadimo na isto mesto. V primeru, da tega ne upoštevamo bomo imeli več težav z boleznimi, škodljivci. V botanično družino metuljnic ali stročnic uvrščamo še grah, bob, dolgo vigno, sojo, lečo, arašide in čičeriko.

buča in buče na vrtu

Buče sadimo na isto mesto vsako tretje leto.

Med manj zapletene vrtnine uvrščamo tudi kobulnice. Zato trileten kolobar privoščimo tudi korenčku, peteršilju, sladkem komarčku, pastinaku in zeleni. Tudi botanični družini bučnic zadošča trileten kolobar. V to skupino uvrščamo buče, kumare, lubenice in melone.

Z vsaj triletnim kolobarjem so zadovoljne vrtnine iz družine lilijevk. Pogosto jih imenujemo tudi čebulnice. Med lilijevke uvrščamo čebulo, česen, šalotko, drobnjak in por. Ta botanična družina je v slovenskem vrtu zelo zastopana in je treba paziti, da je tekoče leto ne gnojimo z organskimi gnojili.

čebula in kolobar

Čebula je zadovoljna s triletnim kolobarjem.

 

Petleten kolobar je priporočljiv za zelje in ostale kapusnice

zelje in kolobar

Zelje in ostale kapusnice zahtevajo petleten kolobar.

Priporočamo, da zelju, cvetači, ohrovtu zagotovite vsaj petleten premor med pridelovanjem na isti površini.

V botanično družino križnic uvrščamo še brokoli, brstični, listnati, glavnati ohrovt, kitajsko zelje, nadzemno kolerabico, kolerabo, repo, črno redkev, redkvico, rukolo in azijsko listno zelenjavo. V domačem vrtu je ta botanična družina zagotovo najtežja za uvrstitev v kolobar.

Za ozek kolobar so občutljive tudi vrtnine iz družine lobodovk. V to družino uvrščamo rdečo peso, blitvo in špinačo. Za dobro uspevanje jim zagotovite dovolj širok kolobar.

Pravi mešani posevki ne potrebujejo kolobarja

V primeru, da na isti gredici gojite vsaj pet različnih vrtnin, ki jih sejete in sadite v vrste, kolobar ni potreben. Predlagamo, da med paradižnik sadite solato, med solato sejte redkvico, ob robove nizek fižol, na koncu gredice dodajte še baziliko. Na ta način rastlinska pestrost posnema razmere v naravi in poskrbi za ustrezne razmere v vrtnih tleh. Tako lahko na kolobar povsem pozabimo, če najdemo pravo kombinacijo med vrtninami.

mešani posevek

Kombinacija mešanih vrst v rastlinjsku posnema razmere v naravi.

Pri mešanih gredah skupaj sadimo dolgo rastoče in kratko rastoče vrtnine, visoke in nizke prekrovne vrtnine, ne pozabimo tudi na cvetlice. Tako bo v vrtu najmanj težav zaradi vremenskih sprememb, bolezni in škodljivcev.

Vrtni posebneži pri načrtovanju kolobarja

Motovilec ni v sorodstvu s solato, ker ga uvrščamo v botanično družino špajkovk. Sladko koruzo uvrščamo med trave, sladki krompir pa med slakovke. Vrtna posebnost je tudi novozelandska špinača, ki ni sorodnica blitve, špinače in rdeče pese. Vrtna loboda spada v družino ščirovk, okra pa med slezenovke. Vse omenjene vrtnine ne povzročajo težav s kolobarjem, če jim zagotovimo vsaj trileten kolobar.

KLIKNITE TUKAJ za brezplačno prijavo na vrtnarske novice spletnega portala Zeleni svet.
Čaka vas tudi uporabno darilo.

© Zeleni svet

Všečkajte in delite s prijatelji ;)
Prijava na novice


Dodaj odgovor

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *