Stebričaste jablane, hruške, višnje za sadne žive meje

Ideje za zasaditev stebričastega sadja na vrtu

S sajenjem stebričastih jablan, češenj, hrušk in ostalega drevja si lahko ustvarite zasebnost in uspešno nadomestite žive meje iz cipres. V poletnem in jesenskem obdobju tako stegnete roko iz ležalnika in ugriznete v sočen plod z domačega vrta. Posadimo jih lahko tudi v predvrt in tako s sadjem oplemenitimo vhod v hišo.

Za vrtove z malo prostora so stebričaste češnje, jablane, hruške zanimive, ker ne rastejo v širino in ne zasedejo veliko prostora.

V primeru, da želimo med drevesi hoditi, ustrezno povečamo razdaljo sajenja.  Za dobro oploditev je treba v bližino saditi vsaj dve različni sorti.

Razdalja sajenja stebričastih jablan in višenj

Podlage jablan primerne za sajenje v vrt

Večja kot je podlaga, večja je verjetnost, da bo sorta rodila vsako drugo leto. Temu sadjarji pravijo tudi izmenična rodnost, ki se ne pojavlja pri sortah, ki so cepljene na šibko rastoče podlage.

Kakšna naj bo podlaga jablane, češnje, hruške za sajenje v večjo posodo?

Za urbane nasade na terasah in balkonih priporočamo izbor sort, ki so cepljene na šibke podlage. Tako cepljena sorta doseže višino do 2 m. Nizke podlage izbiramo tudi pri ostalem stebričastem sadju.

V posodi je rast v višino manj bujna, kar je splošno značilno za vse rastline, ki jih gojimo v posodah. Tako v posodi nizko rastoče sorte dosežejo višino do 1, 5 m.

Velikost posode za jablano, češnjo ali hruško loncu

Posoda naj ima volumen vsaj 70 litrov +. Večja kot je posoda, lažje bo rastlina prenašala stres zaradi pomanjkanja vode in temperaturnih šokov v poletnem času. Posoda naj bo svetle barve, prednost imajo posode iz naravnih materialov, ki se ne pregrevajo tako hitro kot plastični lonci in posode.

Stebričasto sadje uspeva tudi v visokih gredah

Drenaža in prezimljanje sadja v posodah

Dno visoke grede ali posode je treba urediti tako, da voda odteka. Za drenažo uporabite stiropor ali glinopor. Tako posoda za premikanje ne bo pretežka.

Za prezimitev posod s stebričastim sadnim drevjem izberite senčen in zavetrn prostor. Pod posodo postavite tudi stiropor in ne pozabite na občasno zalivanje, če se rastlina nahaja pod streho ali balkonom.

Vsekakor je zaščita pred vročino in pomanjkanjem vode v poletnem času pomembnejša od zimske zaščite.

Kako globoko sadimo drevo?

Pri sajenju stebričastega sadja velja pravilo, da je rast bolj bujna, če sadimo globoko. Na splošno naj velja pravilo, da je cepljeno mesto 5 do 10 cm nad nivojem tal.

Podatki v literaturi navajajo, da je rast pri globokem sajenju lahko od 5 do 20% bujnejša, ker se sorta, ki je cepljena osamosvoji in je namen podlage izničen. Pregloboko sajenje pa lahko povzroči tudi propad drevesa. 

Zimska ali spomladanska rez stebričastih jablan

Režemo jih lahko tudi tako, da vse poganjke, ki so daljši od 20 cm prikrajšamo na 5 do 15 cm in ohranimo nekaj rodnih brstov.

Poletna rez jablane ni nujna, izvajamo jo pri bujnih sortah

V primeru, da je rast bujna rez opravimo tudi v juniju in tako dodatno osvetlimo plodove. Poganjkov nikoli ne izrezujemo v celoti.

Treba je vedeti, da tudi stebričasta jablana rodi tretje leto po sajenju, zato v mladostnem obdobju ne izrezujemo poganjkov. V času, ko je drevo v rodnosti izrezujemo poganjke na nekaj očes.

Kako preprečimo odpadanje jabolk in hrušk?

Naravno redčenje plodov stebričastega sadja se prične v mesecu juniju. V tem obdobju ne bodite presenečeni, če drevo odvrže vse plodove, ki jih ne more prehraniti.

Pretirano odpadanje plodov lahko preprečite tako, da na en poganjek ohranite do 2 ploda. Vse ostale odstranite že v začetku oblikovanja plodov. Tako se plodovi ne bodo izrivali in posledično odpadali.

Z redčenjem boste na drevesu ohranili dobro razmerje med rastjo in rodnostjo. Stebričasta jablana ali hruška bo imela dovolj moči za razvoj cvetnih brstov, ki bodo osnova za rodnost v prihodnjem letu. Več o redčenju plodov si preberite v članku TUKAJ.

Gnojenje jablan in višenj v posodi, vrtu, atriju ter balkonu

Pri sajenju uporabite NPK sadjarsko gnojilo, ki ga dodate na dno sadilne jame, posode ali visoke grede. Nad področjem korenin in v območje korenin pa zemlji dodajte kompost ali drugo organsko gnojilo. Z organskim gnojilom, ki vsebuje največ dušika, vsako leto dognojujete tudi pred cvetenjem in v začetku junija.

Po treh do petih letih dodajte tudi kalijevo gnojilo na osnovi kalijevega sulfata, ki ga dodamo v območje korenin. To naredimo tako, da v tla, posodo ali visoko gredo naredimo luknje na razdalji 15 cm in v območje korenin dodamo gnojilo, ki ga predhodno zmešamo z zemljo. Tako bo kalijevo gnojilo rastlinam takoj dostopno.

Zeleni svet priporoča:

© Zeleni svet