Kakšne fige rodijo v notranjosti Slovenije?
Izbiramo sorte fig, ki prenesejo temperature okrog – 15 °C. V notranjosti Slovenije sadimo fige, ki so dvakrat rodne. Tako si zagotovimo plodove tudi, če nam prvi rod fig pobere spomladanski mraz ali zimska pozeba. Zagotovo bomo pobirali drugi rod fig ob koncu poletja, ki rodi na enoletnih poganjkih. Odlične sorte dvakrat rodnih fig so: Brown Turkey, Dalmatie, San Pietro, Goutte De Or..
Žlahtne sorte enkrat rodnih fig bodo dobro rodile na Primorskem in toplejših vinogradniških legah. Odlične sorte enkrat rodnih fig so: Rondo De Bordeaux, Perretta in Francesca, Bianco, Violette de Sollies, Early violet, Mary Lane, Verdino.
Figa Ficus Car ‘Francesca’ (enkrat rodna). Foto: AdobeStock.
Figa, smokva Ronde De Bordeaux. Foto: AdobeStock.
Figa sorta Peretta. Foto: AdobeStock.
Razvoj plodov na figi.
Kaj se zgodi, če presadite divjo figo celinskem delu?
V primeru, da na vrtu ali v večjo posodo posadite divjo figo, ki je samonikla v obalnem področju Istre in obalnega zaledja Slovenije, ne boste obirali plodov v notranjosti Slovenije.
Enako se bo zgodilo, če boste z dopusta prinesli divjo figo iz Hrvaške. V hladnejših področjih Slovenije ni prisotne ose ježarice, ki oprašuje divje fige v njihovem naravnem okolju. Zato je pomembno, da na vrt sadite žlahtne sorte, ki razvijejo plodove brez oploditve.
Tabela: Priporočene sorte enkrat in dvakrat rodnih fig za celinska območja Slovenije
| Ime sorte | Čas zorenja | Barva in okus plodov |
| Francesca (enkrat rodna za primorje in toplejše lege) | Zori julija in avgusta. | Plod je rumenkasto zelen. Plodovi so srednje debeli. |
| Brown Turkey (dvakrat rodna) |
Prvi rod se pojavi v avgustu, drugi pa konec septembra . | Plodovi so rjavo.rdečkasti, srednje veliki plodovi, teže cca 50g. |
| Dalmatie (dvakrat rodna) |
Prvi rod zori konec junija, drugi rod je v začetku avgusta do zmrzali. | Plodovi so sladki, za svežo porabo. Tehtajo v povprečjo 130 g. Odporna sorta na zimski mraz. |
| San Pietro (dvakrat rodna) |
Prvi rod v začetku julija, drugi rod od sredine avgusta do septembra. | Fige so zeleno – rumene barve, okrogle oblike, zelo sočne sladke in aromatičnega okusa. Odporna sorta na zimski mraz. |
| Goutte De Or (dvakrat rodna) |
Prvi rod zori konec junija, drugi rod je konec avgusta do zmrzali. | Plodovi so zeleno – rhjavo-vijolične barve. |
| Peretta (enkrat rodna za primorje in toplejše lege) |
Zori od meseca julija. | Debeli plodovi zeleno, rjavo, rdečkaste barve. Plodovi so sladki. |
| Ronde De Bordeaux (enkrat rodna za primorje in toplejše lege) | Zori od avgusta do prvih zmrzali. | Plodovi so vijolične barve in zelo sladki. |
Figa sorta ‘Brown Turkey’ (dvakrat rodna). Foto: AdobeStock
Figa sorta Dalmatie (dvakrat rodna).
Figa sorta San Pietro (dvakrat rodna).
Sajenje fige v večje posode
V primeru, da imamo primerno prezimovališče za figo se bo rastlina toplejših področij najlepše počutila v večji posodi. Figo kupimo gojeno v loncu. Sadimo na isto globino, kot je rasla v loncu. Ker fige niso cepljene, se ne ravnamo na nivo cepljenega mesta. Upoštevamo le, da je ne sadimo globje. Zemlja za presajanje v lonec naj bo mešanica kupljene zemlje za lesnate rastline, vrtne zemlje, peska ter komposta. Mešanici zemlje dodamo sadjarsko gnojilo NPK.
Dno lonca napolnimo z drenažnim slojem debeline do 5 cm (pesek, glinopor). Figo po nakupu posadimo v nekoliko večjo glineno posodo, ki jo v fazi razraščanja fige večkrat zamenjamo. Rastlino v začetnih letih večkrat presadimo in to vsakič v večjo posodo.
Odrasla figa se bo najbolje počutila v večji posodi, ki je volumna okrog 50 litrov. Tako drevo je težko premikati v pomladanskem in jesenskem času. Priporočamo, da figo v večji posodi že pred presajanjem postavite na podstavek s kolesi, ki vam omogoča lažje premikanje v prezimovališče in zunanji del vrta.
Figa, izbor sadik in obrezovanje po sajenju
V celinskem delu Slovenije fige vzgajate tako, da vrh prikrajšate. Prvi močnejši poganjki se bodo začeli razraščati iz brstov pod mestom rezi. Vrh prikrajšate tako, da zarežete poševno v nasprotni smeri izraščanja zgornjega brsta.
Tako se bo iz zgornjega brsta razvil vrh, v spodnjem delu pa se bodo že prvo leto lepo razvili poganjki, ki omogočajo piramidalno rast krošnje. Tako jih gojimo kot drevo. Na hladnejših legah ne izrezujemo koreninskih poganjkov pri tleh, saj se najbolje razrašča in rodi v grmasti obliki.
V obalnih področjih kjer ni snega gojimo figo v kotlasti gojitveni obliki. Tako v toplejših krajih gojimo tudi breskev.
Obrezovanje fige v rodnosti
Pri rezi upoštevamo to, da prvi rod fig rodi v začetku poletja in to na poganjkih lanskega leta. Drugi rod rodi na poganjkih tekočega leta in ga pobiramo ob koncu poletja. Figa v času rodnosti ne prenaša grobe rezi. V notranjosti Slovenije opravimo rez fige v mesecu marcu, ko mine nevarnost pozeb.
V primeru slabega razraščanja poganjkov prikrajšamo kakšen šibek poganjek, da pridobimo novo rast poganjkov v predelu, ki ni obraščen. Če jo gojimo v piramidalni obliki, ki je značilna za jablano, skrbimo predvsem za drevesasto obliko krošnje.
Sajenje fige v notranjosti Slovenije in izbor lege
Figo hladnejših področjih Slovenije sadimo v jesenskem ali pomladanskem času. Če sadike sadimo jeseni se rastlina do zime dobro utrdi in bolje preživi prvo zimo. Les primerno dozori in tako nimamo težav z zimsko pozebo.
Figa se bo zelo dobro počutila tudi na vinogradniških legah. Zelo dobro bo uspevala tudi na JZ legah, ki so zaščitene pred močnimi vetrovi.
Najbolje se bo počutila v tleh, ki so dobro prepustna za vodo. V višjih področjih in hladnejših legah jo gojimo kot posodovko in jo prezimimo v hladnejši svetli kleti, garaži, vetrolovu. Tako bo redko pozebla in bo v poletnem času v okolici doma pričarala utrinek Mediterana.
Kaj naredimo, če figa pozebe?
Največ težav v notranjosti Slovenije imamo s pomladansko pozebo, ki se običajno pojavi v aprilu. Takrat so sokovi že v rastlini in figa lahko pozebe pri temperaturi nekaj stopinj pod lediščem. V primeru hladnih zim s temperaturo – 15 °C in več je nevarna tudi zimska pozeba.
V milih zimah zimska pozeba ne predstavalja večje nevarnosti. Ste vedeli, da se figa se po pozebi dobro obraste? V tem primeru se na hladnejših legah odločimo za grmasto obliki rasti in samo nekoliko razredčimo goste poganjke, ki izraščajo iz tal po pozebi.
Na bolj ugodnih legah ji v notranjosti Slovenije izrežemo vse poganjke in pustimo enega ter jo vzgajamo kot drevo. To naredimo običajno konec pomladi ali v začetku poletja. V primeru zimske ali pomladanske pozebe bo treba na nove plodove počakati nekaj let, ker mlada sadika ne rodi prvo leto.
Figa in prvo obiranje plodov
Prvi rod zori v začetku poletja. V primeru, da prvi rod fig v notranjosti Slovenije pozebe, bo zagotovo rodil drugi rod konec poletja, začetek jeseni. Tretje leto po sajenju fige lahko pričakujemo prve plodove. Zagotovo boste zadovoljni, če boste sadili dvakrat rodne sorte, kot so: Sultane, Osborn prolific.
Zrele fige.
Pri obiranju fig smo pozorni, da nabiramo samo zrelo sadje, ki ne vsebujejo kapljic „mleka“. Zreli plodovi so na pogled večji od nezrelih. Obirajte jih postopoma, saj fige ne morejo dozoreti, če jih prehitro poberemo. Najlažje jih nabiramo v košarice. Med plodove položimo figove liste, da jih zaščitijo pred sokom, ki uhaja iz sosednjih plodov.
Tako obran pridelek bo tudi lep na pogled. Plodove lahko zaužijemo sveže, jih sušimo, predelamo v marmelado, žganje in ostale proizvode.
Zgodovinske zanimivosti o sadežu rajskega vrta
V zahodnem svetu in krščanstvu se figa omenja že v rajskem vrtu. Ste vedeli, da so zapisi o figi navzoči tudi v babilonskih spisih, tudi Sumerci so jo uporabljali za medicinske namene in splošno porabo. Figa je bila tudi najljubši sadež Kleopatre in športnikov na zgodnjih olimpijskih igrah, ki so medaljo prejeli v obliki fige.
Zeleni svet priporoča:
V notranjosti Slovenije sadimo fige, ki so dvakrat rodne. Tako si zagotovimo plodove tudi, če nam prvi rod fig pobere spomladanski mraz ali zimska pozeba. Zagotovo bomo pobirali drugi rod fig ob koncu poletja, ki rodi na enoletnih poganjkih.
KLIKNITE TUKAJ za naročilo sadik odličnih sort fig.
**
KLIKNITE TUKAJ za sadjarsko svetovalne knjige.
KLIKNITE TUKAJ za BIO past proti voluharju.
© Zeleni svet
Imam figo zelo lepo in veliko, prvi rod je imel zelo lepe sadeže do časa zorenja,nato pa so postale zakrknjene ,svetlo rumene in so začele nedozorjene in trde odpadati.ko si jo prerezal je bil na sredi fige votel prostor (nedozorjena figa).Od vseh sadežev so ostale le tri fige ki so dozorele vseh ostalih 50 pa je odpadlo.Kaj bi bilo to ?
takoj zatem je nastajal drugi sadež ta je sedaj v fazi rasta in je zelo lep.Listje na figi je bilo videti vedno zelo zdravo tu pa tam je bil le kaki rumeni list.Posajena je v zavetju na južni strani.Sem iz Pomurja.Hvala za odgovor in lep pozdrav. Stanko
Pozdravljeni g. Stanislav, opažamo, da letos fige na celini ne zorijo, kot ostala leta. Težava je najverjetneje nihanje temperatur (visoke in zelo nizke temperature). Figa je južno sadje in zahteva topla in bolj suha poletja. Bomo videli, kako se bo nadaljevalo tekom poletja na jesen. Težava z nedozorevanjem in odpadanjem velja za celinsko območje.
Pozdravljen,
Ker sem iz Gorenjske bi figo posadil v lonec. Kakšen je najboljši izbor lonca.. Glinen, plastičen ali lesen in kašna mora biti velikost lonca.. Sam se nagibam k lesenem z ročaji za lažje prenašanje.. Katero sorto priporočate za saditev v lonec..
Hvala za odgovor
Pozdraljeni g. Mišo, za lonec je primerna sorta Osborn Prolific https://trgovina.zelenisvet.com/izdelek/figa-osborn-prolific/, lonec naj bo glinen premera vsaj 40 cm. Kasneje lahko presadite v lonec 50.
Pozdravljeni!
Imam dve figi posajeni v loncu. Na listih ene fige so se začele pojavljati rjavo-rumene pike, na drugi figi pa posamezni listi dobijo velike, suhe, rjave lise, dokler se cel list ne posuši. Kaj lahko naredim?
Lep pozdrav!
Melita
Pozdravljeni ga. Melita, predlagamo, da se vse glede glede bolezni in škodljivcev ali drugih znakov težav, posvetujete v kmetijski apoteki (Zadruge, večji vrtni centri), kjer vam odgovorna in pooblaščena oseba svetuje strategijo varstva in ostale rešitve, če obstajajo. Tako dobite vse na enem mestu. Predložite jim še vzorec ali foto.
Pozdravljeni,
Naročil, bi figo iz vaše ponudbe in sicer Dalmatie. Posadil bi jo v lonec in me zanima koliko mora biti lonec velik..omenjate oznako lonec C3…in kakšen lonec je primeren iz kakšnega materiala. Sam se nagibam, da bi kupil plastičnega z ročajem za lažje prenašanje pozimi v notranji prostor.
Hvala za odgovor
Pozdravljeni g. Mišo fige Dalmatie je zmanjkalo, za lonec je bolj primerna sorta Osborn Prolific https://trgovina.zelenisvet.com/izdelek/figa-osborn-prolific/ predlagam glinen lonec premera 40 cm. Kasneje presadite v lonec premera 50 cm.
Pozdravljeni!
Imamo figo, ki dobro prezimi in je letos zelo bogato obrodila. Smo pa bili zelo žalostni, ko smo pri dozorevanju prvega dela rodnosti ugotovili, da so vsi sadeži črvivi. V vsaki figi je bilo večje število črvičkov (tudi do 8), ki jih je bilo sprva težko opaziti v sami strukturi zrele fige. Prav vse fige so bile črvive. Nikjer ni bilo nobene luknjice. Kaj bo sedaj z drugim delom rodnosti, ne vemo. Kako naj postopamo, da se to ne bi dogajalo?
Pozdravljeni ga. Helena, letos je bilo veliko muhe, ličinke te muhe pa povzročajo škodo. Glede varstva vam bodo svetovali v kmetijskih apotekah.
Tudi pri nas je bilo 90 % črvivih fig. Nato smo nalepili rumene lepljive plošče in so vi le v 3 dnem čisto polne samih muh. Naslednje leto bomo plošče že dali spomladi. Muha ličinke odloži spodaj pri muhi fige.
Pozdravljeni ga. Anita, hvala za napisano rešitev.
Pozdravljeni!
Ravno sem naročil figo Osborn¨”s in me zanima, če moram pri sajenju zunaj na prostem korenine zaščititi z mrežo proti voluharjem? Prav tako bi vas vprašal, če jo moram letos pred zimo zaščititi mred mrazom?
Hvala in lp Branko!
Pozdravljeni g. Branko, hvala za naročilo, če so voluharji je zaščita z mrežo priporočljiva. Zaščita pred mrazom je prav tako smiselna, še posebej če iz višjih temperatur nenadno pritisne mraz.
Pozdravljeni!
Še nekaj sem pozabil vprašat, kako fige sušimo? Mogoče tako, da jih olupimo in kasneje sušimo na soncu?
Še 1x hvala in lp Branko!
Pozdravljeni g. Branko, fige je bolj smiselno sušiti v sušilniku za sadje.
zakaj pa se fige pri debelini oreha kar posušijo-otrdijo in odpadejo. Je polno plodov, pa noben ne dozori. Sem Lukovici, to je blizu Domžal. Dokler je bila posajena v loncu je lepo dozorela. Hvala za odgovor in lep pozdrav.
Pozdravljeni ga. Jožica, včasih fige napade muha, ličinke povzročijo, da se plodiči fig nekoliko obarvajo in nedozoreli prisilno odpadejo. V določenih letih je tovrstnega napada muhe več.
Zdravo!
Gospod jaz bi vas še nekaj vprašal……jaz sem dobil fige, ki sem jih naročil pri vam in me zanima, glede na to, da te sadike niso cepljene, če bi ravno tako rastle, če bi kakšen poganjek odrezal in ga posadil posebej? Oz, če se sadika sama ukorenini?
Hvala in lp Branko iz okolice MB-a!
Pozdravljeni g. Branko, da, lahko, fige se razmnoži s potaknjenci in ohranijo enake lastnosti kot rastlina iz katere ste potaknjence narezali.
Pozdravljeni!
Oprostite, ker sem mogoče preveč aktiven na teh straneh in bi vas še nekaj vprašal. Jaz sem od vas dobil figo Dalmatie, ki sem jo naročil. Figa je že tako nizko odrezana, da je visoka samo nekje okrog 25 cm, na njej pa rasteta 2 močna plodova in me zanima, če bosta ta 2 plodova obstala v mesecu oktobru in kaj bi vi naredili, bi jo posadili ven v zemljo ali bi kar še pustili v tem malem loncu v notranjem prostoru do pomladi?
Hvala vnaprej in lp iz okolice MB-a
Pozdravljeni g. Branko, te plodove je treba odstraniti. Prve plodove pustite šele 3. leto po sajenju, ali celo šele 4. leto.