Poplava in vsi nujni ukrepi na domačem zelenjavnem vrtu

Najbolj nevarna je zemlja, ki je okužena z oljem, nafto, težkimi kovinami

Najprej preverite, če je zemlja onesnažena s težkimi kovinami, oljem, nafto ali ostalimi fosilnimi gorivi. O tovrstnem onesnaževanju ste bili verjetno obveščeni na lokalni ravni. Težke kovine veže zeolit in bio oglje, zato ju potresemo po zemlji pred obdelavo. Ne pozabite tudi na oživljanje tal s kompostom.

Teh težav po informacijah vrtičkarjev na srečo ni veliko, saj poročajo, da je voda je v Sloveniji na vrtove prinesla največ blata, mulja, vej in ostalih organskih materialov.

Kaj naredimo, ko je voda nanesla mulj in ostal organski material?

Z vrta je treba odstraniti nanos zemlje, blata, mulja, ki jih je na grede prinesla deroča voda potoka, reke ali hudournika. Organski material odstranite z lopato, grabljami, rokami in ostalim orodjem, ki vam omogoča, da ne poškodujete korenin rastlin.

Fekalije so dejansko gnojilo in so gredice samo pognojile. Tako, da se fekalij na vrtu se ne bojimo in jih bomo vdelali v tla ob rahljanju ali okopavanju. Tudi kmetje gnojijo z gnojnico in ni nič narobe.

Kaj storiti, če voda ne odteče z vrta in še vedno zastaja?

Naredite kanal, ki omogoča odtekanje vode v najnižji del vrta. Tako bo voda s površine odtekla in se ne bo zadrževala na gredi. Takoj, ko voda odteče uporabimo Rezalno motiko Anka, Nihajno motiko Pepa, navadno motiko ali trirog in plitvo okopljemo tla.

Možno je tudi plitvo rahljanje z Ruskimi vilami, ki jih uporabimo vsaj dva ali tri dni zaporedoma in vsakič rahljamo malo globje. Tako prezračimo tudi globje plasti tal.

Delo opravimo, ko se zemlja ne oprijema orodja in obutve. Na ta način poskrbimo, da je v tleh več zraka in preprečimo gnitje ter si olajšamo nove setve ter sajenja vrtnin.

Katere vrtnine izkopljemo, odstranimo z vrta po poplavah?

Vsekakor izkopljemo krompir in rdečo peso, da vrtnine ne bodo začele gniti. Izkopljemo tudi korenje, čebulo in ostale vrtnine, ki smo jih zgodaj sejali ali sadili in jih že lahko pobiramo.

Po poplavah ne pozabite na uporabo efektivnih mikroorganizmov

V primeru poplavljenega vrta, je dobro tla tretirati z efektivnimi mikroorganizmi (EM), saj se koristni mikroorganizmi borijo za hranila in prostor s patogenimi mikroorganizmi. Efektivni mikroorganizmi (EM) lahko zavirajo rast in aktivnost patogenih organizmov ter izboljšajo biološko raznolikost tal.

Uporaba efektivnih mikroorganizmov (EM) za razkuževanje tal po poplavah zahteva poznavanje njihovega postopka uporabe. Predlagamo, da se pred uporabo efektivnih mikroorganizmov (EM) za „razkuževanje“ tal po poplavah posvetovanje s strokovnjaki.

Pred uporabo in uživanjem vrtnin z vrta je treba vrtnine dobro oprati

V primeru, da je voda samo blago onesnažena s fekalijami, je treba vrtnine pred uporabo dvakrat ali trikrat oprati pod tekočo vodo. Nazadnje jih operite še v vodi, ki ste ji dodali sodo bikarbono. Pri tem poskrbite, da odstranite ves mulj, blato, zemljo in ostale organske ostanke. Pri kumarah predlagamo, da jih pred uporabo še olupite.

Vsekakor predlagamo, da preverite kakšen vir onesnaženja je na vašem vrtu in temu ustrezno ukrepate. Spiranje tudi ne pomaga, če je zelenjava pod vodo več dni in je že začela gniti.

Pri razkuževanju zelenjave pomaga kuhanje in toplotna obdelava

S pomočjo kuhanja in toplotne obdelave lahko odpravimo problematične mikroorganizme in bakterije, ki lahko ostanejo po spiranju vrtnin. Če imate kakršne koli dvome glede varnosti uživanja pridelkov, je bolje biti previden in jih ne uživati.

Ostali ukrepi na poškodovanih vrtninah po poplavi

Preglejte vso zelenjavo na vrtu in ocenite škodo. Na domači zelenjavi odstranite poškodovane liste, plodove, poganjke, če je to potrebno. To je običajno treba narediti, če so močno poškodovane zaradi zemlje, deroče vode in ostalih materialov. Z vrta je treba odstraniti vse vrtnine, ki so močno poškodovane in mislite, da se ne bodo več opomogle.

Za hitrejšo regeneracijo vrtnin, ki so brez večjih težav preživele poplave dodajte alge in čez dva ali tri dni še aminokisline. Pomaga tudi, če  jih poškropite z žajbljevim čajem, sodo bikarbono, da upočasnite razvoj bolezni.

Zastirke po poplavi odstranimo, da se zemlja hitreje suši

Vsi, ki uporabljate organske zastirke iz trave, slame, miskanta, … jih odstranite in poskrbite za čim hitrejše rahljanje in okopavanje tal. Najprej lahko okopavate samo površinsko in ponovite okopavanje v naslednjem dnevu, ke se zemlja nekoliko  posuši tudi v globljih plasteh. To še posebno velja za težka, ilovnata ali glinena tla.

Poskrbimo za organsko gnojenje, ker je voda izprala hranila

Za gnojenje po poplavah uporabite domač kompost in pognojite gredice z 2 litra komposta na 1 m2. Na razpolago je tudi kompost, ki ga kupite v trgovinah in je narejen s pomočjo deževnikov.

Gnojite lahko tudi z dobro  kompostiranim konjskim, govejim, kokošjim, … gnojem, ki diši po zemlji in je star več kot dve leti. V tem primeru uporabimo 0,5 litra kompostiranega gnoja.

Ne pozabite na setev rastlin za zeleno gnojenje

Poplavljene gredice boste hitreje rehabilitirali, če boste sejali rastline za zeleno gnojenje, ki jih bodo obogatile z organsko snovjo. Zagotovo boste zadovoljni, če boste sejali facelijo, grško deno, ajdo, belo gorjušico oljno redkev in ostale rastline za zeleno gnojenje. V vrtnarskih trgovinah so na razpolago tudi mešanice semen različnih rastlin in v tem primeru ni treba paziti na kolobar.

Zeleni svet priporoča:

Priporočene vsebine:

• 7 rešitev na vrtu, ki vam bodo pomagale izboljšati zemljo in pridelek
• Kako kombiniramo vrtnine in zelišča
• Naravno škropljenje listnih uši, pršic, gosenic, …
• Primerjava Ruske vile Premium in model Hobi