Kdaj pričnem s pripravo gredic?
S pripravo vrtnih gredic pričnem takoj, ko je zemlja primerna za obdelavo. To je takrat, ko se ob delu zemlja ne oprijema vrtnega orodja in obutve. Ta čas se v osrednji Sloveniji običajno ujema s sredino meseca marca.
Pred pripravo gredic sem si priskrbel kvalitetno organsko gnojilo, ki bo zagotovilo bogat pridelek.
Video nasvet sem tokrat posnel v rastlinjaku, ker zunaj pogoji niso bili primerni za zemeljska opravila. Dež in snežne padavine so mi preprečile, da bi nasvet posnel še pred začetkom glavne vrtnarske sezone.
Kliknite na video za ogled nasveta.
Določitev števila gredic in kolobar
Pred gnojenjem in obdelavo tal priporočam, da se odločite za primerno število gredic v vrtu. Površino najprej razdelite na štiri enakovredne enote, ki predstavljajo štiriletni kolobar.
Če se odločite za 16 gredic, naj ima vsaka enota 4 gredice na katerih gojite določene skupine vrtnin.
Na prvi skupini gredic lahko gojite paradižnik, papriko, kumare, jajčevce in ostale plodovke. Na drugi gojite kapusnice (zelje, cvetača, ohrovt, brokoli,…). Tretja je namenjena čebulnicam (čebula, česen, šalotka, …) in četrta stročnicam.
Ta osnovana formula razdelitve vrta je učinkovita in vam omogoča štiriletni kolobar. Priporočam, da znotraj posamezne gredice kombinirate vrtnine, ki zapolnijo prazen prostor v začetku rasti.
Širina gredice in prve vrtnine
Gredice naj bodo široke cca. 1,2 m, dolžina je poljubna. Gredice podobne širine sem srečal tudi v rastlinjaku ob snemanju video nasveta. Na to širino gredice lahko sejete in sadite tri vrste zelja, cvetače, brokolija, solate, graha, boba in ostalih vrtnin. Omenjene vrtnine prvič sejemo in sadimo v mesecu marcu. Na tako široki gredici z lahko poskrbite za pletje plevela in druga vrtnarska opravila.
Solata in redkvica
Med vrtnine z dolgo vegetacijo (zelje, česen, cvetača,…) priporočam setev in sajenje dobrih sosedov, da zapolnite prazen prostor med vrtninami.
Med jesenski česen, ki se lepo razvija bom tudi sam posadil solato, v prazen prostor med solato pa opravil še setev redkvice, ki bo hitro zapolnila prazen prostor med sadikami solate in česna. Poizkusite lahko tudi s setvijo vrtne kreše ali rukole.
Kompost bom kombiniral s konjskim gnojem
Hlevskega gnoja spomladi nikoli ne uporabljam za gnojenje vrta, saj se sprošča počasi in so vrtnine prva dva meseca lačne. Za vse gredice imam tudi premalo komposta. Ob iskanju domačega konjskega gnoja, sem ugotovil, da vsebuje veliko žaganja in je neprimeren za uporabo v domačem vrtu, saj zakisa vrtna tla.
To leto sem se odločil, da osnovno gnojenje ob pripravi tal opravim s kupljenim konjskim gnojem v obliki pelet, ki se hitro sprošča. Najdete pa ga v vseh večjih vrtnih centrih.
Z uporabo peletiranega konjskega gnoja ne bom obremenjeval hrbtenice, saj mi ne bo treba premetavati težkega gnoja in komposta.
Komposta imam premalo in ga bom večino porabil pri sajenju plodovk. Tudi v tem primeru bom gnojenje kombiniral s konjskim gnojem.
Pričakujem, da bom imel manj dela za odstranjevanjem plevela. Ob kalkulaciji sem ugotovil, da je konjski gnoj, ki sem ga kupil v trgovini cenejši od gnoja, ki ga ponujajo kmetje. Brez težav sem ga vozil v avtu, saj praktično nima vonja.
Kdaj in kako bom gnojil v vrtu?
Konjski gnoj v obliki pelet bom uporabil za osnovno gnojenje pri spomladanski pripravi tal. Polovico priporočenega odmerka bom potresel ob »štihanju« po površini tal in ga z grabljami rahlo vdelal v tla.
Drugo polovico priporočenega odmerka bom dodal v sadilno jamo ob sajenju sadik ali potresel po površini, ko sejemo iz semena. V primeru dodajanja v sadilno jamo, ga zmešamo z vrtno zemljo. Ob pregledu potreb rastlin po hranilih sem ugotovil, da bom konjski gnoj v obdobju rasti uporabil vsaj še dvakrat.
Ne bom pozabil na dognojevanje
Glede na gnojilo, ki sem ga izbral za osnovno gnojenje bom z dognojevanjem vrtnin pričel dober mesec po sajenju ali setvi.
Za dognojevanje v zelenjavnem vrtu bom to leto uporabil tekoča organska gnojila in organska gnojila drobnejše granulacije, ki po sestavi ustrezajo posamezni skupini vrtnin.
© Zeleni svet
kje naj bi bil ,pa krompir lp.ivanka
Hvala za vse koristne nasvete,imam pa tudi vprašanje glede kokošjega gnoja. Imamo nekaj kokoši,pa ne vem kako in za katere rastline ga naj uporabimo najbolj koristno. Pa tudi kapusnice me jezijo,ker jih napadajo gosenice in kapusov belin. Vzgojim lepe svoje sadike, potem pa mi škodljivci uničijo skoraj ves pridelek. Pokrivanje ne pride v poštev, ker je to finančno prehudo,preveč kemije pa tudi ne. l. p.
Pozdravljeni,
uporabite lahko obstoječi gnoj, le da mora biti vsaj dve leti star. Najbolje bo, da ga najprej kompostirate in šelenato uporabite. Glede kapusnic je pa težji problem, saj zadovoljivih ekoloških rešitev ni.
Lep pozdav