Redkvica tudi v jeseni
Se je tudi vam že zgodilo, da redkvica, za katero pravijo, da jo je tako enostavno gojiti, ni naredila gomoljčkov, ali pa so ti bili pekoči, olesenili, puhli, rastlina pa je silila v cvet? Vse to se zgodi zaradi previsokih temperatur in dolgega dne.
Če zgodnje spomladanske setve zamudimo, se kasnejše ne izplačajo. Konec poletja pa so razmere podobne spomladanskim, zato, če imate radi redkvico, jo brez obotavljanja posejte tudi sedaj.
Kako globoko posodo potrebujemo
Za setev redkvice potrebujete le 10 cm globoko posodo. Lahko je to dolgo korito, zaboj ali pa kar lonček. Posodo napolnite s substratom namenjen gojenju zelenjadnic. Dognojevanje ni potrebno, saj je redkvica skromna in hitro rastoča rastlina.
Redkvico sejemo med jajčevce, paprike, listnati ohrovt …
Če imate v posodah, kjer rastejo denimo še paprike, jajčevci, listnati ohrovti, kaj prostora, redkvico posejte v vznožje teh rastlin.
Tudi v posode s korenjem, peteršiljem, blitvo, bučkami in solato jo lahko posejete. Z vsemi se bo dobro ujela, le h kumaram, če jih še imate v koritih, je ne sejte. Pred setvijo substrat previdno zrahljajte, da ne poškodujete korenin rastočih rastlin.
Istočasno jo lahko sejete v široke zaboje ali korita s krešo, špinačo, motovilcem in solato, s katerimi se odlično razume.
Setev redkvice v koritih
V širša korita in zabojčke sejte redkvico v vrstice. Med njimi pustite 3 cm prostora, v vrstici pa se potrudite z natančno setvijo, da bodo semena narazen vsaj 2 cm. Sejete lahko tudi »počez«, kot da bi solili.
Če je setev pregosta, mlade rastline redčite, čim se začnejo gomoljčki debeliti. Izpuljene rastlinice ne zavrzite, ampak jih posadite, saj redkvica zelo dobro prenaša presajanje.
Čez dva tedna setev ponovite. Zadnjo setev opravite konec septembra, v začetku oktobra, če je jesen topla, pa lahko še kasneje. Če se le da, sejte in presajajte v dnevih ugodnih za korenino. Posode lahko stojijo tudi v delno senčni legi.
Zakaj redkvica uhaja v cvet
Redkvica ni samo rdeča.
Tudi pomanjkanje vlage je lahko vzrok za prehitro uhajanje v cvet, ali puhle in olesenele gomoljčke pekočega okusa. Zato posevek redno zalivajte. Ker so v jeseni noči že dokaj hladne, raje zalivajte zjutraj kot zvečer.
Popestrite si jedi in posejte različne sorte redkvic. Niso samo rdeče okusne. Na voljo so tudi rumene, oranžne in vijoličaste ter podolgovate sorte, ki so lahko rdeče, bele ali kombinirane.
Špinača ne mara vročine
Tudi špinača ne mara toplih in dolgih dni. Zato jo, enako kot redkvico, sejemo le zgodaj spomladi in spet sedaj, ko se dan krajša, temperature pa so prijetnejše.
Kako globoko posodo potrebujemo za setev špinače
Špinačo sejte v široka korita, zabojčke ali lonce z velikim premerom, globine 20 cm. Uporabite substrat, ki mu ni bil dodan hlevski gnoj. Tudi komposta naj bo raje manj kot preveč. Če je v tleh preveč dušika, se v špinači poveča vsebnost škodljivih nitratov.
Setev špinače v vrstice
Sejte v vrstice med katerimi pustite 10 do 15 cm razmika. V vrsti pa sejte čim bolj na redko. Čez dva tedna setev ponovite – zadnjo opravite še v začetku oktobra. Tako boste imeli mlade špinačne liste vedno na razpolago. Sejte ob dnevih za list. Zabojčke postavite na sončno lego.
Ne odlašajte predolgo z rezanjem špinače
Z rezanjem špinačnih listov ne odlašajte predolgo, saj starejši listi postanejo trdi in žilavi.
Z rezanjem listov ne čakajte predolgo, saj starejši listi postanejo trdi in žilavi, v steblih pa se kopičijo nitrati, ki so škodljivi za zdravje. Režete lahko zunanje liste ali celo rozeto. Redno zalivajte.
Špinača prezimi na prostem
Oktobra posejana špinača bo pokrita z vrtnarsko kopreno prezimila in spomladi pognala mlade mehke lističe, ki jih boste lahko rezali od marca pa vse do maja. Maja bo špinača pognala cvet in postala neuporabna. Vendar bodo takrat rasli že novi lističi špinače, ki jo boste posejali marca. Rastlino ali dve iz prejšnjega leta pa le, če imate dovolj prostora na balkonu, pustite, da odcveti in da seme dozori. Tako boste lahko naslednje leto sejali svoje seme.
Špinačo sejemo k listnemu in brstičnemu ohrovtu
Ker špinači ustreza tudi delno senčna lega, jo lahko sejete ob vznožje visokih rastlin z velikimi listi – k listnemu in brstičnemu ohrovtu, s katerima bo skupaj prezimila. Lahko jo posejete tudi skupaj z redkvico.
Katero izbrati, špinačo ali blitvo?
Vsem tistim, ki imate majhne balkone svetujem, da se raje odločite za gojenje blitve, špinačine bližnje sorodnice. Saj veste, koliko lističev špinače potrebujemo za pripravo špinače kot priloge.
Blitva je po okusu špinači zelo podobna, iz nje lahko pripravimo ogromno okusnih jedi, prostora pa zavzame veliko manj. Špinača pa naj v majhnem lončku raste le za dodajanje surovih lističev v solate in sendviče.
Posode za blitvo
Za redno pobiranje listov blitve potrebujete le dva ali tri lonce premera 30 cm in globine 20 cm. V vsakem naj raste ena rastlina. Lahko pa izberete lonec večjega premera in vanj posadite tri sadike. Če izberete sorte z močnimi listnimi peclji in velikimi listi, bo pridelek še večji.
Pester nabor sort blitve
Sorte se med seboj razlikujejo po barvi listnih pecljev. Ti so lahko popolnoma snežno beli, belkaste barve, ki prehaja v zamolklo svetlo zeleno ali rumeno, do oranžni, rdečkasti in celo rahlo roza do svetlo vijoličasti. Listi so po navadi temno zeleni, nagubani, s poudarjeno osrednjo žilo.
Listnate sorte imajo velike zelene liste in tanjša stebla, ki so pri nekaterih sortah lahko karminasto rdeča. Zasaditve z blitvo so zato tudi zelo dekorativne.
Blitva za pomlad
Blitva bo dobro uspevala tako na soncu kot v senci. Za setev in sajenje izberite dan ugoden za list. Mlade lističe boste to jesen lahko že enkrat porezali. Režite jih previdno, le zunanje liste, da srček ostane nepoškodovan.
Sicer pa je jesenska setev bolj namenjena zgodnejšemu spomladanskemu pobiranju. Namreč, ko bo spomladi šele nastopil čas za setev blitve, bo v jeseni posejana in prezimljena rastlinica že bogato odganjala.
Tudi blitva dobro prenaša zimo
Preko zime blitvo zaščitite z vrtnarsko kopreno, slamo ali senom, ali preko nje poveznite za to namenjen zvon (lahko ga naredite tudi sami iz stare plastenke). Zimo bo dobro preživela in takoj, ko se otopli, začela odganjati nove mlade liste.
Lističi blitve, ki poganjajo na cvetnem steblu, so prav tako slastni.
Prezimljeno blitvo boste lahko pobirali vse do junija, ko bo rastlina pognala visoko steblo okiteno z majhnimi lističi in socvetjem na koncu. Sama te majhne lističe še vedno trgam in uporabim v solati. Sicer pa boste v tem času že rezali marca posejano blitvo.
Samostojna ali v družbi
Rdečelistna blitva je tudi zelo dekorativna rastlina, ki prinese na balkon nekaj jesenskih barv.
Blitva bo najlepše prišla do izraza, če bo rasla samostojno v večjem loncu. Če pa imate na terasi velike zaboje, kjer lahko gojite mešane posevke, jo posadite v bližino zelenjadnic iz družine križnic – brokolija, listnega ohrovta, brstičnega ohrovta, cvetače, ohrovta, zelja, kitajskega kapusa, kolerabice, pa tudi s korenčkom, solato in fižolom se bo dobro razumela.
Stebelne sorte, pri katerih uživamo tako odebeljena listna stebla kot same liste, se med seboj razlikujejo po barvi listnih pecljev.
Solata naj na vrtu ne manjka
Septembra sejemo dve skupini solat. V prvo skupino spadajo sorte, ki smo jih sejali preko celega poletja in jih sedaj posejemo še zadnjič. Tako bodo imele še dovolj časa, da bodo razvile glavice in jih bomo pobrali pred prvo slano. Da boste imeli solato malo prej, kupite nekaj sadik. Tako bo pridelek razporejen enakomerneje.
Zimska solata je prva spomladanska solata.
V drugo skupino spada solata, ki bo prezimila na prostem v fazi rozete, pobirali pa bomo pridelek šele spomladi. Rečemo ji zimska solata. Te sorte sedaj šele sejemo. Presajali jih boste čez mesec dni.
Kam in kako sejemo solato
Seme solate je zelo drobno, zato ga za lažjo in enakomernejšo setev pomešajte s peskom.
Za gojenje solate izberite vsaj 10 cm globoka korita, posode ali kar lesene zabojčke. Napolnite jih z dobro odcednim, s humusom bogatim substratom. Nekaj dodanega komposta bo čisto dovolj, da zadostite potrebe po hranilih.
Ko sejete neposredno v lonce na prostem, substrat najprej zalijte in sejte počez, previdno, saj je seme zelo drobno.
Pazite, da ne pade več semen skupaj na kupček. Za lažjo setev seme pomešajte z mivko. Seme rahlo pritisnite ob substrat in ga pokrijte s tanko plastjo substrata. Ponovno previdno zalijte, nujno z uporabo rože, da je curek čim bolj razpršen.
Redčenje in presajanje solate
Med sadikami naj ostane 20 cm razmika.
Ko rastline naredijo tri do štiri liste, posevek redčite. Redčite tako, da ostane med rastlinami 20 cm prostora, da se lahko razvijejo lepe glave. Odstranjene rastline presadite v nove lonce, ali pa jih pojejte. Za setev in presajanje izberite dan ugoden za list.
Zimska solata
Zimske sorte solate, ki bodo zimo preživele v lončkih, lahko pokrijete z zvonovi ali zaščitno kopreno. Čim se bo ozračje segrelo, bodo rastline rasle in maja boste rezali prvo solato, pridelano na lastnem balkonu!
Pohitite z endivijo in radičem
Gosto posejan radič je namenjen razanju listov.
Čim prej posadite endivijo in radič. Za setev ste že prepozni, razen, če jih posejete zelo na gosto z namenom, da boste obrezovali liste. To je čisto lep nadomestek gojenja glav endivije in radiča, če nimate veliko prostora.
Primerna posoda in substrat za endivijo in radič
Za uspešno gojenje endivije potrebujete vsaj 15 cm, za radič pa 20 cm globoke lončke, korita, zabojčke. Tudi širina ne sme biti premajhna, saj morate med rastlinami, če želite, da oblikujejo lepe glave, pustiti vsaj 20 cm razmika.
Posode napolnite s kakovostnim substratom, vendar ne gnojite preveč. Nikar ne dodajajte hlevskega gnoja, saj endivija zelo slabo raste v z njim pognojeni zemlji, rade pa se je lotijo tudi uši. Za boljšo odpornost na nizke temperature, primešajte v substrat nekaj lesnega pepela. Lega naj bo sončna do delno senčna.
Zaščita endivije in radiča pred slano
Ko se temperature nižajo in začne groziti slana, posevke zaščitite z vrtnarsko kopreno. Tako podaljšate čas pobiranja.
Za setev in presajanje izberite dan za list. Nekatere sorte radiča naredijo glavice pred zimo in jih zaščitene z vrtnarsko kopreno pobirate lahko še dolgo, nekatere pa naredijo jeseni le rozeto in prezimijo v tej fazi. Spomladi, ko se otopli, oblikujejo glavo. Pobirali jih boste spomladi.
Dobri in slabi sosedi
Endivija slabih sosedov nima, tako da jo lahko posadite kamorkoli, kjer je nastala vrzel. Sadike radiča lahko sadite v bližino korenčka, ne bo mu pa ugajala bližina pastinaka in peteršilja. V njegovo bližino postavite lončke z baziliko ali šetrajem, ki ga bosta pomagala varovati pred ušmi in pepelasto plesnijo.
Motovilec v širokih koritih
Motovilec sejemo počez ali v vrstice.
Najbolje bo, da za motovilec izberete široka korita, zabojčke ali lončke s čim večjim premerom. Dovolj bo, če bodo globoki 10 cm. Substrat naj bo bogat s humusom in ne preveč pognojen.
Motovilec sejte počez, enakomerno in ne pregosto ali v vrstice, med katerimi pustite 10 do 15 cm razmika. Substrat pred setvijo zalijte, posejte seme in ga pokrijte z 1 cm debelo plastjo substrata.
Setve motovilca pomalem in večkrat
Za redno preskrbo z motovilcem je priporočljiva terminska setev, z zamikom 10 do 20 dni. Če je le možno, ga sejete ob dnevu za list.
Seme motovilca je eno redkih, katerega kaljivost je boljša, če je staro.
Zaščita motovilca da ali ne
Motovilec prenese celo temperature do -15° C. Močno zimsko sonce, ki sije na pomrznjene liste, lahko pridelek poškoduje. Zato rastline v zimah, ko ni snežne odeje, da bi jih ščitila pred to tegobo, in tam, kjer so balkoni pod streho in nanje ne more pasti sneg, zaščitite z vrtnarsko kopreno.
V primeru snega je bolje posevek odkriti, ker koprena pod njegovo težo primrzne na nežne lističe in jih poškoduje. Težavo rešite, če kopreno ali folijo napnete preko lokov.
Sorte motovilca
Na voljo so tudi sadike motovilca.
Slovenska avtohtona sorta ‘Ljubljanski motovilec‘ dobro prenaša nizke temperature. Sorta ‘Holandski‘ ima sicer večje liste, ampak slabše prezimi. Zato jo sejemo že avgusta in pobiramo jeseni. Slednjo sorto motovilca lahko sedaj presajate, saj že mnoge vrtnarije ponujajo tudi sadike.
Mešanice zelenjadnic za rezanje listov
Gosto posejana solata je namenjena rezanju listov.
Zelenjadnice, pri katerih uživamo liste, ki se po rezanju dokaj hitro obraščajo, lahko izkoristimo za jesenske setve. Tako kot ste navajeni sejati radič za rezanje sorte tržaški solatnik, in solato berivko, lahko sejete na gosto tudi vse ostale sorte glavnatega radiča in solat.
Dovolj bo 10 cm globoka posoda
Mešanice posejte v široka korita ali zabojčke, globine okoli 10 cm. Sejte počez, kot da bi solili. Pred setvijo substrat dobro namočite, da bo seme padlo v vlažno posteljico. Seme pokrijete z zelo tankim slojem substrata. Posode lahko postavite tudi na delno senčno lego. Po štirih tednih boste lahko prvič porezali mlade lističe.
Hitra rast
Že po treh dneh so ponovno vidni mladi lističi, čez približno 7 dni pa jih boste lahko ponovno rezali. Rezanje posameznega posevka lahko na začetku ponavljate na vsakih 7 do 8 dni, kasneje, ko se rastline že izčrpajo, pa bo med rezanji minilo 10 ali več dni.
Na velikih balkonih si lahko privoščite setev takšne mešanice v več zabojčkov, ki jih zasejete z enotedenskim časovnim zamikom.
Naredite si svojo mešanico
Solati lahko dodate še seme kreše, rukole, mizune. Zanimiva je tudi mešanica okusov solate, endivije in radiča, ali pa mešanica iz solate, radiča, blitve, špinače, divje rukole in rdeče pese.
Manj znane sorte iz družine križnic
Tudi zelenjadnice iz skupine zeljevk se odlično obnesejo pri takem načinu pridelave. Pomešajte seme zelja, ohrovta, brokolija, kitajskega kapusa, kreše, redkvice …
Red giant jeena od novejših manj poznanih vrst zelenjadnic.
Že nekaj časa slahko kupite mešanice semen malo manj znanih kapusnic: mizuna (Brassica rapa var. japonica), mibuna (Brassica rapa var. nipposinica), Pak choi (Brassica rapa var. chinensis), Namenia (Brassica rapa var. rapa), Grun im Schne (Brassica juncea var. multiceps), Red Giant (Brassica rapa var. rugosa), Tatsoi (Brassica rapa var. rosularis). Listi so zelo okusni, malo spominjajo na gorčico, bogati z vitamini in minerali.
Odpornost na nizke temperature
Mešanice lahko uporabljamo tako surove za solate kot tudi na hitro podušene. Če mlade rastline razsadimo, se iz njih razvijejo večje rozete ali glave. Samo malo dlje bomo morali počakati na njih. Mešanice dobro prenašajo nizke temperature in so zato odlične za jesenske setve. Pobiramo jih lahko celo pozimi.
Rastline za obtrgovanje listov lahko posadimo tudi v vertikalno konstrukcijo pripeto na steno.
Ne samo okusni in zdravi, tudi za oko nadvse privlačni so lahko takšni posevki, sestavljeni iz različnih vrst. Z izbiro raznobarvnih sort lahko ustvarimo prave, tudi za oko privlačne mojstrovine.
Jerneja Jošar, univ. dipl. ing. agronomije
Jerneja Jošar je svoj hobi spremenila v poklic. V svojem podjetju Cvetlična pomaga ekološkim vrtičkarjem tako s svojim znanjem, kot z ekološkim prodajnim programom.
Je avtorica treh vrtnarskih priročnikov Ekološko vrtnarjenje za vsakogar, Vrtnarimo z Jernejo in Moj vrt je lahko balkon. Piše članke, prireja delavnice in predava.
