Gojenje nadzemne kolerabice

Nadzemna kolerabica bo bolje uspevala v nekoliko hladnejšem, zmernem podnebju. Nekoliko manj ji ugaja previsoka temperatura v poletnem času. Ker ne rabi svoje gredice jo umestimo med ostale vrtnine v vrtu. Pridelujemo jo od pomladi do jeseni. Sejemo in sadimo jo vse do sredine poletja.

Vzgoja sadik, čas setve in sajenja nadzemne kolerabice

Sadiko kolerabice vzgojite v 4 do 5 tednih. V dobrem mesecu sadika razvije 3 do 4 prave liste, takrat jo presadimo na prosto. Če se z vzgojo sadik ne boste ukvarjali si sadike lahko tudi kupite, vendar jih spomladi ne sadite prehitro. Pri sajenju pazimo, da sadike ne sadimo pregloboko. Sadike presajamo od aprila, maja do avgusta.

Če kolerabico sadimo prezgodaj lahko požene v cvet. Minimalna temperatura za vznik je 10°C, minimalna temperatura za rast pa 4°C.

Za zgodnje pridelovanje jo sejemo od februarja do marca v tople grede. Za poletni in jesenski pridelek jo sejemo od aprila naprej. Zadnji termin za vzgojo sadik in pridelavo na prostem je julij.

Za stalen pridelek jo sejemo ali sadimo večkrat, ko se nam pojavi prazen prostor na vrtu.

KLIKNITE TUKAJ, vpišite vašo e-pošto in prejemali boste brezplačne vrtnarske novice. Če so vam nasveti všeč, nas priporočite še prijateljem.

Razdalja sajenja pri nadzemni kolerabici

Sajenje nadzemne kolerabice.

Sajenje nadzemne kolerabice.

Razdalja sajenja kolerabice je odvisna predvsem od bujnosti sorte. Običajno jo sadimo na razdaljo 30 do 40 cm med vrstami in okrog 20 do 30 cm v vrsti. Ker ne rabi svoje gredice jo v domačem vrtu sadimo skupaj z drugimi vrtninami.

Gnojenje nadzemne kolerabice

Gredico pognojimo z dobro preperelim hlevskim gnojem, kompostom, uporabna so tudi kupljena organska gnojila. Ne ustreza ji gnojenje s svežim hlevskim gnojem, uspeva predvsem za vrtninami, ki so bile pognojene s hlevskim gnojem.

Če je treba opravite apnenje tal, ker kolerabici ne ustrezajo kisla tla. Med hranili ji zagotovite približno enako količino dušika in kalija (cca. 15 dag/10 m2), ter približno pol manj fosforja (8 dag/10 m2).

Za del dušika bo poskrbel nizki fižol, ki velja za dobrega soseda. Vsa hranila vnašate tudi z organskimi gnojili, zato z mineralnimi ne pretiravajte. To še posebno velja za dušik, ki ga običajno dodate dovolj z gnojem, kompostom in kupljenimi organskimi gnojili.

Oskrba in opravila za uspešno gojenje nadzemne kolerabice

V poletnem času poskrbite, da so tla dovolj vlažna, če imajo dovolj hranilnih snovi in temperatura ni previsoka, kolerabica ne bo olesenela. Gomolji pokajo in olesenijo, če je motena oskrba z vodo. Kolerabica je hvaležna predvsem za okopavanje  in redno zalivanje. Zalivanje je še posebno pomembno v času debelitve gomoljev.

Dobri in slabi sosedje pri nadzemni kolerabici

Možna je kombinacija skoraj z vsemi vrtninami. Kolerabica se dobro ujema s fižolom, ki poskrbi za preskrbo z dušikom, primerne so tudi ostale stročnice (grah, bob, leča, čičerika). Kolerabico sadimo lahko tudi na skupno gredico s solato, redkvico, zeleno, rdečo peso, kumaricami, papriko, krompirjem, blitvo, čebulo, špargljem.

Pazimo, da je ne sadimo v združbo s paradižnikom.

vrtne karte

Bolezni in škodljivci nadzemne kolerabice

Na kolerabici lahko opazimo bakterijsko gnilobo kolerabice, med škodljivci pa kapusovo muho, ki objeda korenine in kapusovega belina. Da boste zmedli škodljivce v gredico posadite tudi kamilico, timijan, meto ali kumino.

Spravilo in skladiščenje nadzemne kolerabice

Običajno jo ob spravilu odrežemo pod razvitim gomoljem, lahko jih tudi  izpulimo in jim odrežemo korenino. Pri spravilu kolerabice pazimo, da gomolj ne oleseni prehitro, najboljši so pravilno razviti, mladi in sočni.

Hranimo jo lahko v hladilniku, v zabojih z vlažnim peskom, mivko ali šoto, ki jih postavimo v hladen prostor, kjer ne zmrzuje. Višek pridelka lahko pripravimo in zamrznemo v zamrzovalniku.

Uporaba nadzemne kolerabice

Pri kolerabici uživamo odebeljeno steblo, užitni so tudi mladi listi. Najslajša je sveža pobrana z domačega vrta. Uživamo jo lahko svežo ali toplotno obdelano. Mlade liste lahko pripravimo kot špinačo, gomolje pa uporabimo v omakah, zelenjavnih juhah, kot dodatek pireju ali kako drugače.

natisni članek

© Zeleni svet

Deli objavo z drugimi ♥


 

Uspešno ste se prijavili na brezplačne nasvete!

Poslali smo vam potrditveni email in brezplačno darilo. Vkolikor emaila niste prejeli, poglejte med vsiljeno pošto oz. znotraj gmaila preverite zavihek Promocije.

Obiščite nas tudi na socialnih omrežjih, kjer lahko         prav tako spremljate naše poučne vsebine

 

Naročite se na nove objave, brezplačno!

 


Napačen email naslov.


 

Pusti komentar

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *