Buča in gojenje buč

Z vzgojo in pridelkom buč ne bo težav, če jih boste sadili in sejali ob pravem času, sadili na primerno razdaljo, pravilno gnojili, namakali in skrbeli za varstvo pred boleznimi in škodljivci.

Buča in vzgoja sadik

Vzgoja sadik ni težavna, tudi pridelek bo boljši, če buče pridelamo iz sadik. Lončke za vzgojo sadik s substratom za setev in pikiranje napolnimo samo, do polovice, ko mlada rastlinica doseže vrh lončka, jo dosujemo s preostankom substrata. Tako razvijemo globok in močan koreninski sistem, saj bučnic ne smemo pikirati.

Buča za sadike se seje od začetka aprila naprej, pri vzgoji sadik smo pozorni na to, da vzgoja traja slab mesec, zato jih na prosto ne sadimo prehitro.

KLIKNITE TUKAJ, vpišite vašo e-pošto in prejemali boste brezplačne vrtnarske novice. Če so vam nasveti všeč, nas priporočite še prijateljem.

Sajenje bučk in setev na prosto

Hokaido bučka

Hokaido bučka.

Bučo sejemo na prosto, ko se zemlja ogreje vsaj na 15 oC, to je običajno po 1. maju. Če jih sejemo v prehladno zemljo kalijo počasi in zgubljajo veliko energije, hitreje jih napadejo tudi različne bolezni. Sadike na prosto presajamo po 15. maju, tako kot ostale plodovke.

Buča, dobri sosedje

bučka in solata

Med vrstami bučk sadimo v začetku rasti tudi solato.

 

V bližini buč se bo dobro počutila bazilika, družbo naj ji dela še ognjič in kapucinke. V spomladanskem času je med bučami dovolj prostora za solato, redkvico, avgusta in septembra lahko posejemo tudi motovilec. Ob sosednji gredi se bo dobro počutila koruza, pogost sosed so tudi sončnice, stročnice (grah, bob, fižol), paradižnik, čebula, črna redkev in meta.

Na splošno pa velja, da zaradi hitre rasti ne sejemo bučk v kombinaciji z drugimi vrtninami.

Slabi sosedje bučk

Bučke nimajo slabih sosedov.

Buča in razdalje sajenja

Grmičaste buče sadimo na razdaljo dober meter med vrstami, v vrsti naj bo  razdalja dobrega pol metra. Te buče so primerne predvsem za manjše vrtove.

Vrežaste sorte se plazijo in bujno razraščajo, zato je razdalja sajenja večja. Razdalja v vrsti naj bo večja od metra, med vrstami se držimo razdalje do dveh metrov. Razdaljo prilagodimo predvsem vrsti in sorti buč.

Gnojenje in namakanje nujno za uspešno gojenje buč

V domačih vrtovih za gnojenje buč običajno uporabite kompost v količini 3 – 4 l/m². To lahko storite spomladi ali jeseni. S hlevskim gnojem že jeseni gnojite v količini 2,5 l/m2. Kupljena organska gnojila uporabljajte v skladu za navodili za uporabo. Ob uporabi organskih gnojil poletno dognojevanje praviloma ni potrebno.

Pri bučah je nujno redno namakanje, namakamo vsak drugi dan, vsaj za pol lopate globoko.  Brez namakanja so plodovi redki, pridelek pa slabši. Zato še vlažna tla spomladi  zastremo s slamo, ki bo rastline  grela, poleti dodajamo travo z domače zelenice, koprive, gabez, gozdno praprot, bezgove liste in druge zelene rastline.

Pri bučah v vročem poletju poskrbite tudi za dodajanje kalcija skozi list, ob sušenju in rumenenju plodov je treba dodati tudi bor.

Bučke, bolezni in druge motnje

Manj bolezni bo, če buče sadimo na dovolj velike medvrstne razdalje, poskrbimo za zračna, odcedna tla, uporabimo tudi zastirko. Če  jih preveč gnojite bodo prej zbolele, več težav bodo imele tudi s škodljivci.

Buča in pepelasta plesen.

Pepelasta plesen na bučah.

 

Bučke najpogosteje napade pepelasta plesen, ki je dokaj obvladljiva na začetku. Ob hujšem pojavu je bolje posaditi nove rastline, to je smiselno do začetka oz. sredine avgusta. Bučna plesen je nevarna predvsem v zelo vlažnem in toplem okolju. Proti slednji bolezni lahko uporabimo rmanov, česnov, kamilični, bezgov in v primeruokužbe tudi žajbljev pripravek.

Med bolezni buč uvrščamo tudi listno pegavost bučnic, bakterijski ožig, ter viroze.

Ob močnem nihanju temperatur, vlage in premočnem gnojenju se lahko zgodi, da buče prenehajo nastavljati ženske cvetove.

Buča, škodljivci

Buče med škodljivci v mladostnem obdobju napadejo predvsem uši, lahko se pojavijo tudi pršice, polži in ogorčice.

Spravilo in shranjevanje buč

Bučke pobiramo, ko so velike dobrih 15 cm. To je pomembno zato, da se lepo razvijajo novi plodovi, saj preveliki izčrpavajo rastlino in rastlina ne nastavlja dobro novih plodov.

Bučke grmičaste.

Grmičaste bučke.

Iz množice buč lahko pripravljamo kompote, jih vložimo v kis, kuhamo marmelade. V hladilniku jih shranjujemo kakšen teden, najbolje, da jih porabimo čimbolj sveže. Nekatere sorte skladiščimo tudi daljše obdobje.

KLIKNITE TUKAJ, vpišite vašo e-pošto in prejemali boste brezplačne vrtnarske novice. Če so vam nasveti všeč, nas priporočite še prijateljem.

natisni članek

© Zeleni svet

Všečkajte in delite s prijatelji ;)
Prijava na novice

8 komentarjev na “Buča in gojenje buč

  1. Olga

    Pozdravljeni Zanima me kaj manjka mojim bučkam, da imajo pretežno moške cvetove ? Ali bi bilo bolje, da te cvetove potrgam?

    Hvala za odgovor
    Olga

    Reply
    • MoN

      Kolikor vem, je moske plodove potrebno sproti trgati. Ne vem pa zakaj imas pretezno moske. Mogoce kdo drug ve?

      Reply
  2. Zvonka

    Dragi vrtoljubci,
    po vseh vrtnarijah iščem PATIŠON bučke, pa nihče nima sadik. Lani so mi zelo lepo obrodile. Potrebujem eno samo sadiko. Mi jo lahko kdo odstopi ali proda.
    Lep pozdrav
    Zvonka

    Reply

Dodaj odgovor

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *