*** Zelenisvet.com – vodilni vrtnarski medij ***

Cvetoče skalovje na vrtu

Nekateri si rastline prinesejo iz narave, a navadno veliko teh v nižini ne uspeva lepo, zrastejo preveč bujno, morda jim je prevroče, presuho, pozimi niso dovolj prekrite s snegom itd. Naj opozorim tudi na pomembno dejstvo, da je veliko gorskega cvetja zaščitenega in je praksa izkopavanja in prenašanja tovrstnih rastlin strogo prepovedana.

Več uspeha boste imeli z gojenimi rastlinami

Najlepše zasaditve skalnjakov dosežemo s skrbno izbranimi rastlinami, ki so gojene na vrtnarijah. Te tudi v nižinah uspevajo dobro, so npr. primerno nizke rasti, lahko odlično prenašaj tudi sušo in vročino, skratka, so nasploh prilagojene na prave vrtne razmere.

Gojene rastline v lončkih se najlepše vrastejo.

Ker so gojene v lončkih, imajo dobro razvit koreninski sistem, tiste ki so izkopane v naravi, pa so pogosto poškodovane in le z manjšim deležem korenin, kar največkrat pomeni hiter propad.

V skalnjaku najprej posadimo lesnate rastline

Cvetoči kontrast plamenke in encijana.

Cvetoče rastline in nizki bori (ruševje).

Tako kot za splošno oblikovanje z rastlinami tudi pri skalnih motivih velja, da je dobro osnovo zastaviti z lesnatimi rastlinami. Večji kot je skalnjak, večje si lahko privoščimo. Kljub različnim velikostim tovrstnih motivov pa vedno težimo k nizkoraslim oz. kompaktnim vrstam in sortam. Pozornost namenimo tudi zimzelenim vrstam, saj bodo te poskrbele za zeleno ogrodje v vseh mesecih.

Cvetoče rastline so osrednji motiv

Čeprav se da predvsem kakšne bolj moderne izvedbe skalnih motivov izvrstno zastaviti tudi s samo »necvetočimi« rastlinami, pa večina ljubiteljskih vrtnarjev najbolj hrepeni po barvitih cvetovih.

plamenja in encijan

Cvetoči kontrast plamenke in encijana.

Kljub temu sadimo najrazličnejše nizke trajnice, ki niso vedno gorskega izvora, so najbolj zaželene ravno take, ki na prave alpinke močno spominjajo.

Kakšne so klasične zasaditve skalnjakov

Alpske rastline za začetnike

Klasični skalnjak za začetnike.

Verjetno je še najbolj pametno začeti vsaj z nekaj najbolj klasičnimi rastlinami za skalnjak. Take so pritlikave sorte ruševja, kakšen kompakten polegli brin, spomladanska resa in pa številne poznane trajnice. Med slednjimi so bolj priljubljene blazinaste avbrecije, iglaste plamenke, grenik, mahovni kamnokreči …

Potem so tu še nizke zvončnice, skalni grobeljnik, nizke botanične čebulnice idr. Tak nabor lahko predstavlja osnovo za kasnejšo nadgradnjo.

Skalnjak v alpskem slogu ne gre brez encijana in planike

Kadar želimo svojemu skalnjaku dati čim bolj pravi alpski pečat, se odločamo že za bolj izbrane cvetlice. Tu ne moremo mimo planike, vrtnega avriklja in encijana oz. kochovega svišča. Pomagamo si tudi npr. z nageljčki, ki so zelo nizki in imajo drobne cvetove.

Alpski vrt na balkonu

Alpinski skalnjaki so izjemno lepi.

Od naših alpskih rastlin se dobro obnesejo npr. srčastolistna mračica, alpska velesa ter alpski pečnik. Ker slednjega težko dobimo v prodaji, ga pač zamenjamo z zelo podobnim obmorskim pečnikom.

Za ognjeni motiv poskrbijo geranije, plamenke, delosperma in nageljčki

Za ognjeni motiv poskrbijo trajnice v živih odtenkih.

Na voljo je dovolj različnih rastlin, da se tudi na skalnjaku lahko poigramo z različnimi barvnimi kombinacijami in barvnimi temami. Malo manj običajne so kombinacije močnih ciklamno rožnatih, rdečerožnatih in oranžnih cvetov. Take najdemo pri nekaterih nageljčkih, delospermah, sončecih …

Zeleni svet svetuje:

Poskrbite za posebne naravne motive v vašem vrtu. Z izbiro naskalnih trajnic si boste pričarali prav posebne alpske motive, kot jih lahko vidite po sprehodih v planinah.

matic sever

 

 

Matic Sever, univ. dipl. inž. agr.

Direktor podjetja Trajnice Carniola, največjega ponudnika trajnic v Sloveniji, avtor petih vrtnarskih knjig, predavatelj in oblikovalec vrtov z mednarodnimi izkušnjami.

Več na: http://www.maticsever.com

Všečkajte in delite s prijatelji ;)


4 komentarjev na “Cvetoče skalovje na vrtu

  1. Irena

    Spoštovani gospod Sever, hvala za vse vaše nasvete in priporočila. Prav zdaj se odločam, da bi kup gramoza in nekaj večjih kamnom, kar ne rabimo več, spremenila v skalnjak. Sprašujem koliko cm zemlje moram nasuti na gramoz oz. ali naj tam, kjer bom sadila rastline, skopljem le večje luknje in jih zasipljem z zemljo ter sadim le v te luknje? Bodoči skalnjak bi bil deloma (na južni strani) ves dan v senci, in tudi do 10. ure dopoldne bi bil ves v senci. Kakšne rastline posaditi na senčni del? Predvsem sprašujem katere lesnate rastline posaditi in KAM na skalnjaku, da bo lokacija prava. Po vaši zgornji razdelitvi se ogrevam za “klasično zasaditev”. Koliko naj bi bil skalnjak visok? Dobronamerno: nekje na vaši strani sem zasledila, da so Pišece Dolenjska, niso, pač pa Štajerska in Posavje. Hvala za odgovore, bodite zdravi, Irena

    Reply
  2. Irena

    Spoštovani, kup gramoza in nekaj večjih kamnov bi rada spremenila v skalnjak. Prosim za nasvet koliko (cm) zemlje moram nasuti na gramoz oz. ali je dovolj če tam, kjer bom sadila rastline skopljem večje jamice in jih zasujem z zemljo? Kakšna naj bo zemlja? Skalnjak (predvsem južni del) bo v senci, katere rastline naj bodo na tem delu? Katere lesnate rastline so primerne za senco? Kam na skalnjaku naj zasadim lesnate rastline, da bo kompozicija lepa? Kako visok je lahko skalnjak? Kup gramoza oz. bodoči skalnjak je v trikotnem delu dvorišča, na dveh straneh stisnjen s sosedovo ograjo oz. hišo, na teh dveh straneh moram skalnjak na nek način “obrobiti”, da se ne bi krušil in delal sosedom škodo, na naši strani pa je domače tlakovano parkirišče. Kaj predlagate za obrobo skalnjaka? Ogrevam se za klasično zasaditev (po vaši zgornji razdelitvi). Hvala za odgovore. Lep pozdrav, Irena

    Reply

Dodaj odgovor

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *