Kliknite za ogled kratkega video nasveta
Kako velik naj bo domač vrt na podeželju ali mestu?
Glede velikosti vrta je dobro, da ga vsako leto povečujemo in ne pretiravamo s površinami v začetku postavitve zelenjavnega vrta. Družina se mora odločiti koliko časa želi posvetiti vrtnarjenju in to lahko ugotovi samo tako, če postopoma povečuje samooskrbne površine. Vsekakor je dobro saditi in sejati toliko, kot zmoremo obdelati.
Zelenjavni vrt je lahko velik od 25 m2 do 150 m2. Večji je zelenjavni vrt, boljša je samooskrba skozi leto. Kakovost bivanja se zagotovo poveča, če povečamo zelenjavni vrt in prosti čas preživimo v dnevnem stiku z naravo.
Rešitve za zasaditev prvih gredic in vrtna pot
Priporočamo, da so grede široke 1,4 m, saj vam to omogoča najlažje sajenje vrtnin v pasovih in mešanih posevkih. Uredite si tudi stalne poti.
S sajenjem in setvami na vrtu običajno pričnemo v marcu in nadaljujemo v aprilu, ko posadimo večino gredic. V drugi polovici maja je zelenjavni vrt poln, saj so na njem tudi paradižniki, paprike, kumarice in ostale plodovke.
Organska gnojila in zemlje za manjši družinski vrt
Za boljše ukoreninjanje sadik priporočamo, da v sadilno jamo dodate kakovosten substrat in izboljšate rastlinam pogoje za začetek rasti. Gredo s paradižnikom pognojite s Substral Naturen BIO gnojilom za paradižnik in ostale plodovke, ki ime nekoliko večji delež kalija.
Za ostale vrnine pa uporabite SUBSTRAL Naturen BIO univerzalno gnojilo za vrt, ki je najbolj primerno za vse rastline, ki obožujejo organski dušik za rast.
V času rasti vrtnin uporabimo tekoče organsko gnojilo, ki ga dodamo vodi za zalivanje. Izbiramo gnojila, ki so primerna za ekološko pridelavo. Tako pospešimo rast, cvetenje in tvorbo cvetov. Za zelišča in paradižnike, čilije, paprike v posodah je uporabno tudi manjše pakiranje tekočega organskega gnojila.
KLIKNITE TUKAJ za odlična organska gnojila iz naravnih sestavin in dolgotrajnim delovanjem. Izdelke Substral Naturen poiščite v Merkurju, Bauhausu, Kalia centrih, kmetijskih zadrugah in vseh bolje založenih vrtnarijah.
Ideje za enostavno kolobarjenje na zelenjavnem vrtu
V primeru mešanih posevkov je dobro, da za kolobar upoštevamo vrtnino, ki na gredi raste dalj časa. Vrtnine na vrtu naj si sledijo glede na užitne dele. V maju sadimo skupaj paradižnik, solato in baziliko. V poletnem času pod paradižnik sejemo motovilec ali špinačo.
V jesenskem času na mesto paradižnika sadimo česen. Med česen v spomladanskem času sejemo rdečo peso, ki z list pokrije tla.
Tako kolobarimo na način izmenjavanja užitnih delov na isti površini. V primeru, ko na površini 1 m2 gojimo 5 različnih vrtnin kolobar ni potreben, saj vrtnine rastejo podobno kot v naravi. Mešani posevki so najboljša rešitev za zdrav kolobar.
Nadgradnja zelenjavnega vrta je rastlinjak
Vsi, ki želite vrtnariti 365 dni v letu si priskrbite rastlinjak. Priporočamo, da je rastlinjak velik vsaj 30 m2, saj samo večji rastlinjak zagotavlja optimalne temperaturne razmere za gojenje rastlin v zavarovanem prostoru.
Tako lahko gojite vrtnine v rastlinjaku tudi v zimskem času, ko je vrt največkrat prazen. V primeru postavitve rastlinjaka, lahko zmanjšate velikost zelenjavnega vrta. Nekateri vrtičkarji vso zelenjavo pridelajo v rastlinjaku, ki je varna pred točo in tudi nizkimi temperaturami.
Sadovnjak, samooskrba in sajenje sadnega drevja
V spomladanskem času sadimo tudi v sadnem vrtu, če želimo biti samooskrbni. Velikost sadnega vrta je ravno tako odvisna od tega koliko površine imamo na razpolago in koliko časa želimo delati na vrtu. V sadnem vrtu najbolj pogosto sadimo jagode, maline, haskap jagode (sibirska borovnica), rdeči ribez, aronijo in ostalo priljubljeno jagodičje.
Otroci zelo radi nabirajo slastne sadeže od konca pomladi do jesenskih dni. Ponudite jim možnost, da to okusijo na domačem vrtu.
Sadni vrt lahko razširite v spomladanskem in jesenskem času. Popolno samooskrbo ponuja vrt jagodičja, ki je velik 600 m2. Zasadite lahko tudi 5 ali 10 m2 in povečujete površino sadnega vrta do velikosti, ki jo imate lahko pod nadzorom.
Maline, jagode, ribez in ostalo jagodičje ima rado dobro gnojilo
Jagode sadimo vsako tretje leto, da obnovimo nasad. V času sajenja ne pozabimo na organsko gnojilo.
Maline vsako leto tvorijo veliko zelene mase in jih je treba prvič pognojiti v začetku rasti. Drugič jih pognojimo v začetku poletja, da dodamo hranila, ki so potrebna za razvoj plodov. Podobno dognojujemo tudi jagode, ribez, kosmulje in ostalo jagodičje.
Rastline vam bodo hvaležne za kakovostno organsko gnojilo, ki vsebuje dovolj hranil za rast in kakovosten plod. V našem vrtu bomo dognojili rastline s SUBSTRAL Naturen BIO gnojilom za jagodičevje.
Sajenje, setev in vedno priljubljena visoka greda
Visoka greda omogoča lahkotno vrtnarjenje na vrtu, večjem balkonu ali terasi. Tako lahko vrtnarite brez sklanjanja. V poletnem času je treba skrbeti predvsem za izdatno zalivanje.
Vsako leto dodamo zemljo in to pred začetkom sajenja sadik ali setve semena. Na visoki gredi običajno sejemo hitro rastoče vrtnine, ki jih hitro zamenjamo z novimi.
Spomladi lahko med solato posadimo sadike rukole ali sejemo mesečno redkvico. Na visoki gredi se zelo dobro počutijo tudi nizki paradižniki, ki so grmičasti in dosežejo višino do 40 cm. Vse bolj razširjeno je tudi sajenje zelišč.
KLIKNITE TUKAJ za zemlje, ki jih uporabljamo na visoki gredi, vrtu, balkonu ali terasi. Izdelke Substral Naturen poiščite v Merkurju, Bauhausu, Kalia centrih, kmetijskih zadrugah in vseh bolje založenih vrtnarijah.
Ne pozabimo na balkonske vrtičkarje v mestu
Vrtnarimo lahko tudi na balkonu. V urbanih predelih je vse več vrtičkarjev, ki največkrat sadijo zelišča in ostale uporabne rastline. Vse bolj je priljubljeno gojenje čilijev v posodah. Zelišča zahtevajo sončen balkon ali teraso. Mestno okolje ponuja številne možnosti vrtnarjenja na ravnih strehah stolpnic in hiš. Tudi v Sloveniji je opaziti trend naraščanja zelenih površin na strehah.
Otroci se na balkonu lahko veselijo slastnih lončnih malin in robid. Na balkonu ali terasi vrtnarimo za dušo, saj si tako del narave približamo na dostopnost v copatih. Zelena idila tako ni doma samo na podeželju, ampak na vsakem balkonu ali terasi.
Kopriva je zelo uporabna na ekološkem vrtu
Fermentirani izvleček koprive je odlično naravno gnojilo, ki ga cenijo številni vrtičkarji. Zasledimo ga v izdelku SUBSTRAL Naturen Kopriva – BIO pripravek. Z njim lahko rastline zalivamo ali škropimo po listih in tako pospešimo rast.
Vrtičkarji uporabljajo koprivo proti ušem na vrtnicah, ribezu, fižolu in ostalih rastlinah. V tem primeru je treba rastline škropiti po listih. Manj znano je, da kopriva krepi rastline pred boleznimi. Zagotovo se strinjate, da je naravna moč koprive na vrtu večja kot ste vedeli.
Ekološka rešitev proti škodljivcem na vrtu
Škodljivce na rastlinah lahko ustavite na naraven način, če uporabite SUBSTRAL Naturen BIO Forte naravni insekticid v pršilki. Tako bo manj težav, ki jih povzročajo uši, pršice, požrešne gosenice metuljev, koloradski hrošč in ostali škodljivci.
Sokove rastlin sesajo tudi rastlinjakov ščitkar, tripsi in kaparji. Vse omenjene škodljivce je na ekološki način najbolje ustaviti v začetnem obdobju, ko še ne povzročajo večje škode.
KLIKNITE TUKAJ za odlična organska gnojila iz naravnih sestavin in dolgotrajnim delovanjem.
KLIKNITE TUKAJ za zemlje, ki jih uporabljamo na visoki gredi, vrtu, balkonu ali terasi.
Izdelke Substral Naturen poiščite v Merkurju, Bauhausu, Kalia centrih, kmetijskih zadrugah in vseh bolje založenih vrtnarijah.
© Zeleni svet
Krasno ste uredili svoj samooskrbni vrt, verjamem da v njem vsi uživate, vključno z otroki. Se pa vidi, da delate vse to z veseljem, ker vzdrževanje tako velikega vrta ni mačji kašelj ;), je pa neizmerno zadovoljstvo.
Upam, da nekoč, nekje, se tudi meni nasmehne sreča in kupim eno majhno, zapuščeno kmetijo, kjer bom živela svoje “zelene” sanje.
Želim vam veliko uspeha in naj raste!
Pozdravljeni ga. Nataša, želimo vam uresničitev želje.
Iskrena hvala :)… saj mi je tudi zdajšnji manjši vrt v veliko veselje, le premalo prostora je za vse moje ideje in sejančke. Črpam tudi vaše znanje in dobre nasvete na Zelenem svetu. Hvala.