7 največjih napak na zelenjavnem vrtu v mesecu maju

1. Ne prehitevajte s sajenjem paradižnika, jajčevcev, paprike in ostalih plodovk

Paradižnik bo v prvi polovici maja brez težav uspeval samo v rastlinjaku. V primeru, da so nočne temperature višje od 10 do 12 stopinj C, lahko sadite paradižnik na prosto. V toplih letih lahko sadimo tudi prej.

Na mraz so zelo občutljive paprike in jajčevci, ki ju prehitro sajenje v hladna tla »zablokira« v rasti. Lahko se zgodi, da bo jajčevec cvetel komaj avgusta. Paradižnik je zaradi mraza pod stresom in ima lahko kasneje več težav z boleznimi.

Meseca maja vedno spremljamo dolgoročne napovedi in ne hitimo s sajenjem na prosto, če je vreme hladno. Zemlja se mora ogreti na 15 do 18 stopinj C. Stanje in temperaturo tal v vaši bližini spremljajte tukaj in ne prehitevajte s sajenjem.

2. Težave zaradi mraza v mesecu maju imajo tudi buče in ostale vrtnine

V toplem maju jih lahko sejemo v začetku meseca, v hladnem pa počakamo, da se zemlja ogreje, saj v hladni zemlji kalijo počasi, izgubljajo veliko energije in imajo več težav z boleznimi.

Enako velja za kumare, ki jih v maju direktno sejemo na vrtne grede. Pred setvijo in sajenjem najhitreje odstranimo plevel z Nihajno motiko Pepa, ki plevel odstrani 7 do 10 krat hitreje kot navadna motika.

Glavne prednosti uporabe Nihajna motika Pepa:

3. Prekopavanje vrta in obračanje zemlje pred sajenjem neugodno vpliva na tla

Vrtno gredo v prvi polovici maja pripravimo z globokim rahljanjem, da ne obračamo zemlje. Tako pazimo na mikroorganizme, ki nam razgradijo kompost, gnoj in ostala organska gnojila v rastlinam dostopno obliko. Tla so živa in predstavljajo osnovno orodje vsakega vrtičkarja, zato pazimo, da jih ne vznemirjamo.

4. V hladna tla ne sadimo tudi kumar, feferonov, čilija, sladkega krompirja, …

Temperatura tal za vse plodovke ob sajenju naj bo 15 stopinj Celzija ali več. Tako se bodo sadike dobro ukoreninile, hitro napredovale v rasti in imele manj težav z boleznimi v času vegetacije. Med toplotno zahtevne vrtnine torej uvrščamo še kumare, feferone, čilije, sladek krompir, melone in lubenice.

Slednje vrtnine v osrednjem delu Slovenije in nižjih področjih vedno sadimo v drugi polovici maja. Vse nasvete za gojenje več kot 40 vrtnin na domačem vrtu si oglejte s klikom tukaj.

5. Pazimo, da ne prehitevamo s setvijo leče, čičerike, dolge vigne in ostalih stročnic

V drugi polovici maja sejemo tudi sojo, saj ji ustrezajo topla tla in višje temperature. Ste vedeli, da pri nas uspevajo samo zgodnje sorte te rastline?

Od sredine maja dalje presajamo sadike arašidov na prosto. Prehitro sajenje ali setve stročnic, ki so občutljive na mraz se ne obrestuje in je bolje, da počakamo na toplo vreme.

6. Meseca maja ne sejemo več graha, boba, cvetače, … ker imamo več težav kot koristi

V mesecu maju se izogibamo setvi graha in boba, ki ljubita hladno vreme in ju vedno sejemo kot prvi vrtnini na vrtu. Prav tako ne sejemo več rukole in azijske listne zelenjave, ker jih zelo radi napadejo bolhači. Izogibamo se tudi sajenju cvetače in brokolija, saj v poletni vročini ti dve vrtnini ne uspevata dobro.

Ne sejemo ali sadimo tudi vrtnin, ki v dolgem dnevu ne uspevajo. To so predvsem podzemna koleraba, repa in črna redkev, saj v dolgem dnevu hitro zacvetijo in jih praviloma sejemo od junija naprej.

7. Na nevarne vrtne škodljivce smo pozorni že v mesecu maju

Čebulo in kapusnice naj bodo v maju še vedo pokrite s protiinsektno mrežo ali vrtno tkanino, ki jo napnemo na loke. V primeru, da zgodnjega zelja, cvetače, brokolija in ostalih kapusnic ne pokrivamo, jih vsaj enkrat na teden zalijemo s čajem iz pelina, ki odvrača škodljive muhe.

Proti škodljivim insektom pomaga čaj iz listov rabarbare, ki jim odstranimo pecelj. Listi so strupeni za ljudi, odlično pa delujejo proti ušem in ostalim škodljivcem, ki grizejo ali sesajo. Učinkovit domač insekticid je tudi čaj iz vratiča, ki ravno tako deluje na vse grizoče ali sesajoče žuželke. Recept za domač insekticid iz vratiča si oglejte s klikom tukaj.

Predlog za presajanje in zmanjšanje stresa paradižnika in ostalih plodovk

Sadike paradižnika, jajčevcev, paprike in ostalih plodovk lahko v začetku maja presadite v večje lončke in čez dan izpostavite soncu. V nočnem času pa jih prestavite v rastlinjak, klet, garažo ali drug zaščiten prostor. Tako bodo hitro napredovale v rasti, razvile dober koreninski sistem in imele malo stresa. Na našem vrtu, ki se nahaja na Dolenjskem, smo imeli najboljše rezultate, če smo plodovke presajali na vrtne grede po 20. maju.

Sadike, ki jih kupite v vrtnariji je dobro en dan pred sajenjem zaliti z algami, da se bolje ukoreninijo, zmanjša se tudi stres. V hladnem vremenu pomaga tudi domač pripravek iz baldrijana.

Po sajenju vse sadike plodovk in ostalih vrtnin poškropite s pripravkom Foliomax, ki je povsem ekološki ter zagotavlja večji, zgodnejši in kakovostnejši pridelek. Rastline tako okrepite na povsem naraven način.

Andrej priporoča:

© Zeleni svet