Iglavce sadimo v vrt, atrij, skalnjak, grob, korita in oblikujemo neprehodne žive meje.
Zasaditev v vrtu
Slikovita Atlaška cedra v starosti.
Med najlepšimi izstopa slikovita atlaška cedra s pokončno rastočimi vejami v mladosti in sivo-modrimi iglicami. Sledi ji koloradska jelka s široko stožčasto, do tal obraslo krošnjo s sivo-modro-zelenimi iglicami.
S prevešujočimi vejami in rumenimi mladimi vršički vzbuja pozornost kavkaška smreka. Te sodijo v dovolj velik prostor in najbolje uspevajo kot osamelci ali soliterji. Jelke hitro izgubijo spodnje veje, v kolikor jim konkurirajo druga drevesa.
V manjšem vrtu posežemo po korejski jelki, počasne rasti z zanimivimi storži rdečkasto-violičnime barve, katere obilno nastavi že meter in pol visoka. Kadar iglavce sadimo v skupini, usklajujemo različne velikosti, raščavost, različne oblike, strukturo vej in barve, s čimer dosežemo lep kontrast.
V večji vrt se poda kitajski brin z zlato-rumeno barvo luskasto-igličastih listov, kateremu daje temno zeleno ozadje prevešava nutkanska pacipresa. V manjših vrtovih sadimo različne brine nižje in široke rasti, različnih barv za pokrivanje tal, skupaj z manjšo stožčasto smreko. Sem sodijo tudi stebraste oblike brinov in tis, vitke omorike, ruševje in nižje paciprese.
Iglavci raznolikih oblik.
Aravkarija.
Iglavci se dobro družijo tudi z ostalo cvetočo drevnino in trajnicami. Dobra združba so črni bor ali kriptomerija v združbi z vedno zelenimi rododendroni in trajnicami. V senci se polegla tisa (Taxus baccata ´Repandens´) uspešno druži s trajnicami za senčno lego. Sončni del vrta nam zapolni brin skupaj z vrtnicami.
Večina iglavcev zahteva sončno lego, posebno tisti z zlato-rumenim prelivom, v senci kaj hitro izgubijo to lastnost.
Izogibajmo se prekomerni – monotoni rabi izključno vednozelenih rastlin. Harmonijo barv in učinek globine uskladimo tako, da v ospredju prevladujejo svetlejši odtenki zelene barve in v ozadju temnejši, druge barve (modra in rumena pa le kot poudarki). Izogibajmo se kričečih kontrastov različnih barv.
Brin.
Iglavci, kot je ta klek pozimi spremenijo barvo.
Upoštevajmo tudi, da nekateri iglavci barvo sezonsko spreminjajo kot mladi poganjki ali porjavitev zaradi mraza.
Zasaditev iglavcev v atriju in v posodah
V atrij, kjer je plast zemlje dovolj globoka vsekakor sodijo iglavci nižje rasti skupaj s cvetočimi grmovnicami in trajnicami. Za atrij so primerni: balzamova jelka, grahasta pacipresa, zvrst navadne smreke (Picea abies ´Wills Zwerg´).
Storži korejske jelke. ©Foto: AdobeStock
Manjši brini na sončnih legah so primerni tudi za korita (Juniperus chinensis ´Blue alps´,Juniperus squamata ´Loderi´, Juniperus sabina). Brini dobro trpijo mraz in sušo, predvsem mrazno sušo pozimi, zato so ti za korita tudi najprimernejši.
V korita lahko v senci posadimo tudi stebraste zvrsti tise, ameriški klek (Thuja occidentalis). Prav lepo se v lične lonce poda tudi bor Pinus brepo.
Zeleni bor, lat Pinus strobus´Nana´.
Ruševje, lat. Pinus mugo.
Prostornine posod naj bodo najmanj polovica kubičnega metra. Iglavce v posodah združimo s sezonskimi cvetlicami ali trajnicami. Zalivanje, prehrana, občasna rez(opravi jo strokovnjak)in zimska zaščita so pomembni ukrepi. Iglavci v koritih in posodah so zanimiv oblikovni element tudi za ozelenitev balkonov.
Zasaditev skalnjaka in groba z iglavci
V skalnjak sadimo nižje in počasi rastoče iglavce (Dwarf iglavce). Izbiramo med ruševjem (Pinus mugo ´Mini Mops´), nižje in počasi rastoče vrste brinov, gnezdasto smreko Picea glauca ´Echiniformis´ idr. Kombiniramo skupaj z naskalnimi-trajnicami, kjer se kot podrast obnese cvetoča, mahu podobna trajnica Sagina subulata, ki jo sadimo tudi na grobove.
Mini iglavci za grobove in skalnjake.
Bor ruševje v skalnjaku.
Na grobove sadimo miniaturne iglavce, katere prav tako družimo s trajnicami, nizkim grmičevjem, ter sezonskim cvetjem. Primerni iglavci so: paciprese (Chamaecyparis obtusa ´Nana gracilis´), brini (Juniperus procumbens ´Nana´), smrečice (Picea abies ´Little gem´, Picea abies ´Echiniformis´), bor (Pinus mugo ´Humpi´), klek (Thuja occidentalis ´Danica´). Navedeni in še številne druge različice so seveda primerni tudi za skalnjak, atrij in vrt.
Miniaturni iglavci rastejo zelo počasi in ne zrastejo več kot 0,5 – 0,6 m v višino. Potrebno je poudariti, da rastline na grobovih lahko hitro prerastejo zaželjene meje, zato je izbor še toliko bolj pomemben. Veliko dela in izkopavanja je potrebno, ob napačnem izboru po nekaj letih, zato ne motimo tihih domov.
Zasaditev strižene žive meje
Za srednje visoke strižene meje (2-3m) je uporaben Ameriški klek (Thuja occidentalis ´Smaragd´). Sadimo dve sadike/m (dolžinski meter). Pravilno strižena je spodaj širša in zgoraj ožja. Obrašča se vedno samo iz zelenih delov, zato je pri striženju potrebna pazljivost. Obnese se strižena v koritih za zastiranje pred neželjenimi pogledi. Zelo lepa je živica iz tise.
Za konec pa še zanimivost
Tudi ginko spada v skupino iglavcev, čeprav nima igličastih listov. Botanično pa ga uvrščamo med golosemenke, kakor vse ostale iglavce.
Ginko odet v jesensko barvo.
Odpadlo ginkovo listje.
Plodovi tise.
Iglavci, kot so: tisa (izjemoma rdeča lupina), thuja ali klek, plazeči brin, virginjski brin in smrdljivi brin so strupeni in so lahko po zaužitju tudi smrtno nevarni.
Umetelno oblikovane tise.
Oblikovane strižene žive meje iz tise.
Kadar močvirska cipresa raste ob vodi razvije dihalne korenine ali pnevmatofore s katerimi korenine pridobivajo kisik.
Zračne korenine močvirske ciprese.
Zračne korenine močvirske ciprese od blizu.
© Zeleni svet
Ali smem vejice od obrezovanja cipres uporabiti za zastirko – gnoilo za nasad cipres?
Lp
JERICA
Pozdravljeni, iglice niso gnojilo. Gnojilo za iglavce naročite tukaj https://www.metrob.si/izdelek/compo-dolgotrajno-gnojilo-za-iglavce/?aff=1 Lep dan, ekipa Zeleni svet