Svetuje Vasja Dornik, univ. dipl. inž. gozd. Video in fotografije: Kristina Omovšek, univ. dipl. inž. kraj. arh., Arboretum Volčji Potok.
Plodovi gloga so zelo lep naravni okras
Glog je zelo lepo okrasno drevo, ki ga sadimo tudi v vrtu. Glog večinoma cveti v beli barvi. Množica plodov se na jesen obarva rdeče, tako da se starejša drevesa povsem obdajo s plodovi.
Včasih so plodove gloga uporabljali v ljudkem zdravilstvu za lajšanje srčnih težav in uravnavanje krvnega tlaka.
Užitni in okusni plodovi japonskega cvetnega drena
Japonski cvetni dren.
Plodovi dozorijo v začetku jeseni, ko dozorijo so močno rdeče obarvani. Plodovi so podobni češnjam so užitni in imajo okus po svežem tropskem sadju. Meso je okusno motijo ga le drobne pečke. Ponekod japonski cvetni dren gojijo za pridelavo sadežev in ne kot okrasno drevo.
KLIKNITE TUKAJ in se naročite na brezplačne novice Zeleni svet.
Čaka vas tudi uporabno darilo.
Plodovi rumenega drena so primerni za marmelade in sokove
Rumeni dren.
Plodove predelamo v okusne marmelade, katere lahko mešano z drugim sadjem (hruške, jabolka), sokove in žganjekuho in kuhanje kompotov. Delno zrele plodove vlagamo v zeliščno – vinski kis. Drnulje sort drenov so primerne tudi za sušenje in kandiranje.
Plodovi so povsem zreli tik pred odpadanjem z drevesa. Imajo veliko C vitamina. Dovolj dozoreli plodovi so primerni tudi kot sveže sadje. Plodovi so pomembna hrana pticam.
Šipkovi plodovi so bogat vir vitamina C
Navadni šipek poznamo iz sprehodov v naravi. Šipek cveti v mesecu juniju v belo rožnati barvi. Oprašeni plodovi se nato do jeseni obarvajo v rdečo barvo. Plodov ne uživamo v presni obliki. Za čaje jih sušimo s semeni vred. V kolikor se odločimo pripraviti marmelade, plodove očistimo semen in dlačic.
Šipek ima veliko vitamina C in železa. Učinkovito nam okrepi in dvigne imunski sistem, ki nas v zimskem času varuje pred prehladi in virozami.
Deluje tudi zoper slabokrvnost in težave z dlesnimi.
KLIKNITE TUKAJ in se naročite na brezplačne novice Zeleni svet.
Čaka vas tudi uporabno darilo.
Divji kostanj vsi poznamo po velikih ježicah z neužitnimi plodovi
Divji kostanj.
Divji kostanj je večinoma srečamo v drevoredih, javnih večjih površinah.
Spoznamo ga po velikih ježicah in plodovih, ki so blago strupeni in nam povzročajo prebavne motnje. Divji prašiči so edine živali, ki plodove kostanja zaužijejo brez naknadnih težav.
Plodove divjega kostanja pa s pridom uporablja farmacevtska industrija. Izvlečki iz kostanja se uporabljajo v mazilih za noge, ki lajšajo bolečine krčnih žil.
Maklura nastavi plodove podobne možganom
Maklura je zelo trdoživo drevo s trnatimi vejami. Uspeva v vseh tipih tal, trpi celo slana tla.
V jeseni oblikuje plodove zeleno – rumene barve, ki po obliki spominjajo na možgane. Plodovi spominjajo na pomarančo, vendar niso užitni.
Zeleni svet priporoča:
KLIKNITE TUKAJ in si privoščite poučni in sproščujoč sprehod po Arboretumu Volčji Potok.
Pokličete lahko tudi na telefonsko številko parka 031 379 705.
Vasja Dornik, univ. dipl. inž. gozd.
Zaposlen v Arboretumu Volčji Potok od leta 2008 in zadolžen za arboristiko v parku in po Sloveniji. Od samega začetka je vpeljan v pedagoško delo z osnovnošolskimi in srednješolskimi skupinami, predvsem za približevanje rastlin in narave našim najmlajšim. Sodeloval je v številnih oddajah z vrtnarskimi nasveti.
Več na: https://www.arboretum.si
