Med počitkom lahko uživamo ob pogledu na mogočne drevorede in cvetlične parterje. Lahko pa sprehod izkoristimo za to, da nekoliko spoznamo drevesne vrste.
Ana Japelj je študentka Biotehnične fakultete, ki je v okviru praktičnega usposabljanja pripravila članek o cvetočih lepoticah domačega vrta.
Rumeni dren je nezahteven grm z užitnimi plodovi
Rumeni dren.
Primeren je za sajenje v mestih, saj je toleranten na sol. Prenese močne vetrove, daljšo vročino in sušo. Ustreza mu pH do 7,4. Je velik grm z močnimi pokončnimi poganjki.
Vejice imajo številne kratke poganjke. Kasneje postane drevesna oblika s široko krošnjo in visečimi vejami. Raste počasi.
Ima rjavo in luskasto skorjo. Listi so jajčasti do eliptični in svetlo zelene barve. Ima majhne rdeče plodove. Semena zobajo ptiči. Ima gosto razvejan, a plitev koreninski sistem. Zraste od 4 do 7 metrov. Najbolje uspeva na apnenih tleh v zmernem podnebju. Razširjen je po vsej Evropi in mali Aziji.
KLIKNITE TUKAJ in se naročite na brezplačne novice Zeleni svet.
Čaka vas tudi uporabno darilo.
Leska je trdoživa in dolgoživeča
Leska.
Je širok pokončno rastoč grm. Starejši grmi imajo razvejane veje. Doseže do 7 metrov v višino in širino. Star les je rjav z navpičnimi razpokanimi. Je listopadna grmovnica. Listi so izmenično okrogli do široko jajčasti, dvojno nazobčani in temno zeleno barve. Jesenska barva je rumena do rumeno oranžna.
Je monoecična vrsta. Plodovi so v grozdih od 1 – 4 skupaj in zaprti. Plodovi zorijo v septembru in oktobru.
Koreninski sistem je plitev s številnimi vlaknastimi koreninami. Je toleranten na sol. Prenese suha do vlažna tla, od rahlih do kislih tal. Leske ne prenesejo močvirja in zelo kislih tal. Je odporna tudi proti zmrzali. Tudi po močni rezi se lepo obraste. Prenese veter in senco. Doseže do 100 let starosti.
Nepozebnik, ki cveti jeseni
Virginski nepozebnik.
Izvira iz severne Amerike, kjer raste na gozdnih robovih, na bogatih tleh. Lahko raste kot grm ali majhna drevesa s kratkim deblom. V dolžino in širno zraste do 6m metrov. Mlado lubje je sivo ali rjavordeče barve, starejše pa rjave barve. Je listopadni grm. Listi so dolgi 8-15 cm, asimetrični, svetlozelene barve.
Jeseni se obarvajo rumeno. Cvetovi so rumeni veliki 1 cm, pojavijo se po odpadu listja v oktobru ali novembru.
Glavne korenine so globoke, veliko vlaknatih korenin je blizu površine. Potrebuje dobro odcedna tla, ki so bogata z hranili. Primerna so zmerno kisla do nevtralna tla. Uspeva tudi na zelo suhih legah. Mlade rastline so dovzetne za pozebe in počasi rastejo. Starejše rastline so bolj odporne.
Brogovita je lepa v zimzelenih listih, velikih socvetjih in plodovih
Zgubano listna brogovita.
Izvira iz Kitajske. Je velik, pokončen, hitro rastoč grm. V višino in širino zraste od 3 do 5 m. Listi so zimzeleni, podolgovate do jajčaste oblike. Cvetovi so bele barve, veliki do 20 cm. Cveti od maja do junija. Plodovi so ovalni, veliki do 7 cm, rdeče barve, pojavijo se v avgustu.
Korenine so plitve in gosto razvejane. Ustrezajo ji sončne lege. Potrebuje zavetje pred vetrovi.
Tla naj bodo vlažna in bogata z humusom, kisla ali alkalna. Uspeva tudi na suhih tleh, je tolerantna na mraz. Primerna je za sajenje v mestih in industrijskih območjih.
KLIKNITE TUKAJ in se naročite na brezplačne novice Zeleni svet.
Čaka vas tudi uporabno darilo.
