Odebeljena korenina kolerabe je v domači kuhinji zelo uporabna v enolončnicah, juhah in mineštrah. Tudi mlado gosto sejano kolerabo ne zavržemo, jemo jo lahko surovo, običajno jo nastrgamo ali dodamo zelenjavni solati.
Čas setve podzemne kolerabe
Kolerabo lahko sejemo spomladi (marec, april) in v poletnem času od konca junija do začetka avgusta. Če ste pozorni boste opazili, da jo kmetje sejejo po spravilu žit in krompirja. V zadnjih letih je možno tudi sajenje kolerabe iz sadik.
Kolerabo, repo in črno redkev uvrščamo med obvezno ozimnico vsakega vrtičkarja. Najugodnejši čas za poletne setve je začetek julija, ko je v zemlji še dovolj vlage, takrat je ugodna tudi dolžina dneva. V poletnem času setve ne pozabite senčiti, saj visoke temperature lahko povzročijo težave pri vzniku.
Setev ali sajenje podzemne kolerabe?
Tla pred setvijo kolerabe pokopljemo za motiko globoko in opravimo setev v dobra, rahla in odcedna tla. To vrtnino pogosto sejemo počez, zato jo je treba ustrezno redčiti. Za lažjo setev malih količin semena ga mešajte s peskom ali prepraženim prosenim semenom.
Če kolerabo sejemo ali sadimo v vrsti, naj bo razdalja med vrstami približno 40 cm, v vrsti pa jo redčimo na 20 cm.
Podzemna koleraba, gnojenje, namakanje in redčenje
Podzemna koleraba ne rabi veliko dušika, če je pred setvijo treba dodati nekoliko organskega gnojila (gnoj, kompost) pazimo, da je dobro preperel in ga vdelamo v tla. Gredico pognojimo z gnojili, ki imajo več kalija, tudi gabezova zastirka in prevrelka sta uporabni v ta namen.
Kolerabo v obdobju rasti zalivamo, če presajamo sadike ali je obdobje po setvi izrazito sušno.
Redčimo jo postopoma dokler ne dosežemo optimalne razdalje med rastlinami.
Dobri in slabi sosedje za uspešno gojenje podzemne kolerabe
Ob kolerabi se bo dobro počutil grah, kot dobra soseda sta primerna tudi kumina in kamilica. Koleraba se običajno ujame z večino vrtnin.
Bolezni in škodljivci podzemne kolerabe
Nabrekli, izmaličeni gomolji in uveli listi so znak golšavosti kapusnic. Obolele rastline je treba odstraniti in uničiti. Golšavost kapusnic je posledica prekislih tal, zato je treba poskrbeti za ustrezno apnenje. V ta namen uporabimo sredstva za razkisanje tal, ki so dostopna v vseh bolj založenih vrtnarskih trgovinah. Opazimo lahko tudi plesen in viroze.
Luknjice v listih naredijo bolhači, škodo omejimo tako, da posevek prekrijemo z belo vrtno tkanino. Opazimo lahko tudi kapusovo muho in kapusove stenice.
Koleraba in reševanje težav s plevelom
Tla pred setvijo kolerabe običajno plitvo obdelamo in odstranimo plevele. Če vrt ni zapleveljen bo težav s pleveli manj. Tudi setev pred dežjem pospeši vznik, tako bo tudi plevelov manj. Z mehanskimi ukrepi (okopavanje) proti plevelom običajno pričnemo, ko so rastline že ukoreninjene
Podzemna koleraba, spravilo in shranjevanje
Hladno vreme izboljša okus podzemne kolerabe, zato jo pred zmrzaljo poberemo samo toliko kot jo rabimo. Ne zavržemo tudi rastlin, ki jih redčimo, saj so ravno tako uporabni v prehrani, običajno jih pobiramo od zgodnje jeseni naprej.
Podzemno kolerabo pobiramo v pozni jeseni, ko gomolji dosežejo primerno velikost, običajno je to, ko gomolji v premeru merijo okrog 20 cm. Doma jo lahko skladiščimo v toplih gredah, zasipnicah ali pesku v kleteh.
© Zeleni svet
Podzemna koleraba ni navedena med vrtninami, ki lahko prezimijo na vrtu. Do katere temperature jo lahko brez škode pustimo na gredi?
Pozdravljeni,
podzemno kolerabo brez večjih težav pustite na gredi, dokler tla ne zmrznejo močno – to je približno do temperature -5 °C do -8 °C.
Pomembno je, da koreninski gomolj pred močnejšo zmrzaljo obložite z rahlim slojem zastirke (npr. slamo ali listje).
Kasneje jo lahko shranite tudi v zasipnici ali klasični hladni kleti.
Lep pozdrav, ekipa Zeleni svet